Kmalu evropski teden mobilnosti: izpostavlja se pomen pešačenja in kolesarjenja

0

Evropski teden mobilnosti je pred vrati, Statistični urad RS (Surs) pa ob tem izpostavlja pomen pešačenja ali kolesarjenja v kombinaciji z javnim prevozom. Promet ima namreč poleg industrije največji negativni vpliv na izpuste toplogrednih plinov in drugih izpustov, v letu 2014 je prispeval več kot 39 odstotkov vseh izpustov ogljikovega dioksida.

Zadnji dan Evropskega tedna mobilnosti je proglašen za dan brez avtomobila, namen dogodka pa je ozaveščanje prebivalcev, zlasti v mestih, da ni nujna uporaba lastnega avtomobila, saj obstajajo tudi druga prevozna sredstva – od javnega prevoza in deljenja prevoznih sredstev do prevoza na lastni pogon, so našteli na Sursu.

Dogodek obenem opozarja, da motorna vozila onesnažujejo in obremenjujejo okolje bodisi zaradi izpušnih plinov ali hrupa bodisi zaradi vse večjega prostora, ki ga zavzema prometna infrastruktura. Ta in podobni dogodki, med katerimi so na Sursu izpostavili spomladansko pobudo Pripelji srečo v službo, po njihovih navedbah brez dvoma učinkujejo. Vse več prebivalcev se namreč vozi s kolesom, dokaz za to pa so tudi podatki o vrednosti uvoza koles v Sloveniji, ki se je v zadnjih petnajstih letih povečala za 89 odstotkov.

Uporaba cestnega javnega medkrajevnega prevoza se je ob tem v zadnjih petih letih povečala za 10 odstotkov. Na to je vplival tudi ukrep ministrstva za infrastrukturo, ki dijakom in študentom omogoča nakup subvencionirane vozovnice. Se je pa število potnikov v mestnem prevozu v zadnjih petih letih povečalo le za en odstotek.

Manjše povečanje statistiki pripisujejo tudi milejšim zimam z manj snega, ki omogočajo skoraj celoletno kolesarjenje. Temu v prid pričajo tudi podatki o številu kolesarjev v letu 2015, ki so se peljali mimo osmih števcev Ljubljani. V hladnejšem delu leta je bilo kolesarjev manj, vendar so jih števci tudi februarja našteli skoraj 80.000. Petkrat več jih je bilo junija.

Železniški potniški prevoz je medtem po letu 2008 začel postopoma upadati oz. stagnirati. Leta 2015 se je z vlaki v notranjem prevozu prepeljalo 13,8 milijona potnikov, kar je dvakrat manj, kot jih je bilo prepeljanih z avtobusi v cestnem medkrajevnem javnem linijskem prevozu. Po tej poti se je namreč prepeljalo več kot 27 milijonov potnikov.

Kot so še zapisali na Sursu, je bilo sicer najmanjše letno število z vlaki prepeljanih potnikov po letu 2002 zabeleženo lani, kar pa gre vsaj delno pripisati posledicam žleda na primorski železnici.

Povezani članek: SLOVENIJADA: 400-kilometrsko popotovanje od Hodoša do Sečovelj v 8 dneh
zenska-hodi

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen