Bo Zakon o kolektivnem upravljanju z avtorskimi pravicami potrjen v DZ?
Predlogu zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic se po današnji tretji obravnavi v DZ obeta potrditev. Predlog kolektivno upravljanje z avtorskimi pravicami izloča iz drugih vsebin avtorskega prava – oboje zdaj ureja zakon o avtorski in sorodnih pravicah iz leta 1995. Podporo predlogu je napovedala večina poslanskih skupin.
odporo predlogu so napovedali v poslanskih skupinah SMC, DeSUS in SD. Brez sprejema tega zakona avtorske zakonodaje ne moremo posodobiti, je poudarila poslanka Anita Koleša (SMC). Tomaž Gantar (DeSUS) verjame, da bo uredil občutljivo vprašanje delovanja kolektivnih organizacij, Marija Bačič (SD) pa je izpostavila njegov pomen za ustvarjalce.
Tudi v ZL so napovedali, da mu ne bodo nasprotovali, čeprav so izrazili dvom, da je bil pripravljen premišljeno glede na številna dopolnila, s katerimi je bil spremenjen tekom obravnave v DZ. Nujna bi bila boljša ureditev, med drugim zato, ker so si kolektivne organizacije med seboj različne, je poudarila poslanka Violeta Tomič.
Tudi v NSi mu ne nasprotujejo, vendar obstajajo še velike rezerve glede delitve nadomestil in delovanja kolektivnih organizacij, je povedala Ljudmila Novak. V SDS predlogu nasprotujejo, ker po besedah Tomaža Lisca samo izloča vsebino iz trenutnega Zaspa, ne prinaša nič novega za uporabnike ter “omogoča kraje intelektualne lastnine”.
Predlog zakona je pripravilo gospodarsko ministrstvo. Kot je na seji DZ povedal državni sekretar Aleš Cantarutti, so po več kot letu in pol dela, več razpravah in usklajevanjih v zakon vnesli številne vsebinske popravke, v sklepni fazi pa so upoštevali tudi pripombe kolektivnih in nevladnih organizacij.
Poleg tega, da ločeno od avtorske zakonodaje ureja kolektivno upravljanje, zakon v slovenski pravni red prenaša evropsko direktivo o kolektivnem upravljanju ter izdajanju večozemeljskih licenc za spletno uporabo glasbenih del.
Po Cantaruttijevih besedah med drugim določa večjo preglednost pri delovanju kolektivnih organizacij, učinkovitejši nadzor nad njimi ter uporabniki avtorskih del. Ureja položaj imetnikov pravic, med drugim tudi njihovo večjo vključenost pri sprejemanju odločitev v kolektivnih organizacijah. Poleg tega določa pravila delitve avtorskih honorarjev in oblikovanje namenskih skladov za spodbujanje ustvarjalnosti v Sloveniji.
Zakon je potreben zaradi avtorjev, kolektivnih organizacij in nenazadnje slovenske ustvarjalnosti, je poudaril Cantarutti ter povedal, da se na ministrstvu in uradu za intelektualno lastnino že pripravljajo na prenovo zakona o avtorski in sorodnih pravicah. Predloge za spremembo so prejeli že v času obravnave tega zakona, zato računajo, da bodo sodoben zakon v DZ predložili še v tej sestavi. (sta)
