Relativna zmagovalka nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitev na Hrvaškem bo po napovedih levosredinska Narodna koalicija na čelu s SDP, a se zaradi njenega skrčenega koalicijskega potenciala znova obeta vlada HDZ in Mosta neodvisnih list.
Takšno pričakovanje sta v pogovoru za STA izrazila hrvaška politična komentatorja Boris Rašeta in Dražen Ćurić.
Predsednik SDP Zoran Milanović igra politično igro svojega življenja. Če ne bo postal predsednik vlade, bo verjetno končal na zavodu za zaposlovanje, ker je skoraj nemogoče, da bi ostal le poslanec, je dejal kolumnist časnika 24 sata Boris Rašeta.
Ocenjuje, da bo Narodna koalicija, katere premierski kandidat je Milanović, v nedeljo dobila največ mandatov, a je njihov koalicijski potencial skorajda usahnil.
Predsednika HDZ Andreja Plenakovića kljub pričakovano manjšemu številu sedežev v parlamentu čaka več potencialnih zaveznikov, meni Rašeta. Ne glede na to, kdo jo bo sestavil, pa bo nova hrvaška vlada po njegovi oceni šibka. Čeprav se ne zdi verjetna, pa Rašeta meni, da Hrvaška še nikoli ni bila bliže veliki koaliciji med SDP in HDZ.
Predvolilne raziskave kažejo, da bo imela Narodna koalicija nekaj več kot 60 poslanskih mandatov oziroma tri ali štiri več kot HDZ. Ankete so nekoliko precenjene v prid SDP in podcenjene, ko gre za HDZ, je za STA dejal politični komentator Večernjega lista Dražen Ćurić.
Ćurić napoveduje, da bosta SDP s koalicijskimi partnerji kot tudi HDZ dobila približno enako število mandatov kot na parlamentarnih volitvah novembra lani, ko je bil izid 59 proti 56 za Domoljubno koalicijo, ki jo je vodila HDZ. Lani so relativno zmago desnici prinesli glasovi Hrvatov iz tujine.
Na tokratnih volitvah se je HDZ odločila nastopiti samostojno, brez skrajno desnih strank. Izjema je nekaj volilnih enot, v katerih imajo skupne volilne liste s Hrvaško socialno-liberalno stranko. Znova računajo na tri poslance iz posebne volilne enote za diasporo, v kateri SDP ne želi tekmovati.
“Logično je pričakovati povolilno sodelovanje HDZ in Mosta, a se mi zdi, da niti skupaj ne bodo imeli potrebnih 76 poslancev za oblikovanje parlamentarne večine ter bodo potrebovali podporo nekaterih poslancev nacionalnih manjšin ali drugih manjših strank,” je dejal Ćurić.
“Velika koalicija SDP in HDZ je bolj verjetna, kot je bila po lanskih volitvah. Je možna, če bo Most vztrajal pri nekaterih zahtevah, ki niso sprejemljive za HDZ, kot je tista, da Plenković v takšni koaliciji ne more biti premier,” poudarja.
Po pričakovanjih bo koalicija, ki jo vodi Živi zid, dobila med sedem in devet mandatov, kar bo morda tudi največje presenečenje volitev. Lani so namreč dobili le enega poslanca.
Čeprav je Živi zid, ki se kaže kot antisistemska populistična stranka po vzoru stranke Pet zvezd v Italiji, napovedal, da ne bodo sodelovali ne s SDP ne s HDZ, so v koaliciji nekateri bivši poslanci Mosta, ki so bolj naklonjeni HDZ in bi lahko podprli novo vlado HDZ in Mosta, je spomnil Ćurić.
Ocenjuje, da bosta Most in Živi zid v nedeljo dobila skupaj približno 19 mandatov, kolikor jih je novembra lani dobil zgolj Most. Po njegovi oceni je tudi to kazalec stabilnega trenda uveljavljanja tretjih političnih opcij, ki grenijo življenje SDP in HDZ.
Rašeta meni, da bi bilo več kot pet poslancev koalicije Živi zid presenečenje. Ocenjuje, da koaliciji, v kateri je tudi združenje Franak, grozi razkroj, ker gre za “ošabno konfederacijo” različnih svetovnih nazorov.
Dodaja, da ima Plenković, kot “pameten, izobražen in umirjen človek ter izjemen diplomat”, potrebne lastnosti za premierja.
“Njegov obraz je tudi pomembna in strateška novost v letošnji kampanji v primerjavi z lansko. V primeru zmage HDZ bo to pomenilo obrat Hrvaške stran od Viktorja Orbana, ki je bil vzornik in podpornik bivšega šefa HDZ Tomislava Karamarka, v smeri zahodne demokracije,” je dejal Rašeta.
Spominja, da za razliko od Karamarka, ki je HDZ oblikoval kot ultrakonservativno klerikalno stranko in je želel iz Hrvaške narediti Poljsko, Plenković liberalen.
“HDZ je avtoritarna stranka, ki sprejema videz svojega vodje, čeprav se v svojem bistvu ne spreminja. Gre za največjo trgovsko družbo z neomejeno neodgovornostjo v državi,” izpostavlja.
Tudi Ćurić vidi Plenkovića in njegovo umirjeno kampanjo kot nekaj novega v letošnji predvolilni kampanji. Poudarja, da je Plenković šele pred kratkim prevzel vodenje HDZ, ko je bila stranka razdeljena in le z 20-odstotno podporo volivcev. Med kampanjo se je okrepila ter diha za vrat Narodni koaliciji in Milanoviću, ki nista ponudila nič novega.
“Prišlo je do paradoksa. HDZ, ki je bila doslej desna konservativna stranka, za nekatere celo desničarska, vodi olikano in proevropsko kampanjo, medtem ko SDP kot leva in proevropska stranka vodi balkansko kampanjo,” je izjavil Ćurić.
Meni, da bodo volivci kaznovali Milanovića, ker je pokazal preveliko slo po vrnitvi na oblast ter je pri tem izbral slabo strategijo in nizko raven javne komunikacije. Zmagati želi z nacionalističnimi izjavami in spopadom s Srbijo, kar je del politike, kjer ne more dohiteti HDZ.
Rašeta pa Milanovićeve taktike ne vidi kot zgrešene, ker temelji na znanstvenih raziskavah, ki so pokazale, da je na Hrvaškem največji bazen glasov na desnici, v sredini je manjši del, na levici pa najmanjši.
Gre za znanstveni eksperiment, saj Milanović zagotovo ni šovinist, niti ko napada vodilne srbske politike. Hrvaška desnica je Milanoviću kot premierju ves čas očitala, da ima v vladi polovico ministrov Srbov, je dejal.
Rašeta še dodaja, da so v letošnji predvolilni kampanji prvič v sodobni Hrvaški prevladovale gospodarske teme, medtem ko je Ćurić v kampanji zaznal vrsto nerealnih gospodarskih obljub. (sta)