Težave Clintonove zaradi elektronske pošte se nadaljujejo
Konservativna organizacija Judicial Watch je začela objavljati elektronsko pošto nekdanje državne sekretarke Hillary Clinton, da dokaže povezave med njo in donatorji Clintonove fundacije, zvezni sodnik pa je State Departmentu naročil, naj pregleda in objavi še 15.000 kosov elektronske pošte.
Senator iz Vermonta Bernard Sanders je na soočenju s Hillary Clinton lani izjavil, da ima dovolj njene elektronske pošte, zaradi česar mu je bila predsedniška kandidatka zelo hvaležna. Pošte ima dovolj tudi večina Američanov, ne pa tudi republikanci, ki v tem vidijo morda najmočnejše orožje v škodo njeni predsedniški kampanji.
Večjo debato o uporabi zasebnega strežnika elektronske pošte v času vodenja State Departmenta, kar je FBI opredelil kot neodgovorno ravnanje, čeprav ni priporočil kazenske ovadbe, so zasenčili izpadi republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa. Vendar pa je ta pošta darilo, ki daje kar naprej.
Še preden je Clintonova razglasila predsedniško kampanjo, so analitiki ugibali, da bo morda njena največja ranljivost delo Clintonove fundacije, to je humanitarnega sklada, ki ga je ustanovil njen mož Bill Clinton. Fundacija dobiva donacije iz vsega sveta, od številnih vplivnih osebnosti in držav, kar je sprožilo vprašanja o morebitnem nedovoljenem menjavanju denarja za usluge v State Departmentu Clintonove.
Judicial Watch je doslej objavil nekaj kosov elektronske pošte, ki dokazujejo le, da so nekateri iz tujine skušali donacije pretvoriti v usluge. Objavljena so pisma enega od direktorjev fundacije Douga Banda tesni sodelavki Clintonove Humi Abedin. V enem pismu Band prosi Abedinovo, naj uredi sestanek med Clintonovo in kronskim princem Salmanom iz Bahrajna.
Abedinova je odgovorila, da bodo videli, če bo čas. Do sestanka, ki so ga urejali tudi po normalnih kanalih, je potem res prišlo. Band je v imenu donatorja prav tako prosil za pomoč pri izdaji vizuma britanskemu nogometašu, vendar je Abedinova odgovorila, da tega ne bi delala in Band jo je pustil pri miru.
Trump je zaradi tega zahteval, naj se fundacija takoj zapre, podobno zahtevo pa širi tudi njegov podpredsedniški kandidat Mike Pence. Trump napoveduje, da bo po zmagi na volitvah in prevzemu položaja ustanovil urad posebnega tožilca, da preišče fundacijo, ker pravosodnemu ministrstvu ZDA in FBI ne gre zaupati. Trump je naravnost šokiran, kako zelo velika zločinka je menda Clintonova.
Nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton skuša odgovoriti na napade z opozarjanjem, da fundacija ni neka združba, ustanovljena za trgovanje z denarjem ali vplivom, ampak humanitarna organizacija, ki je v letih svojega obstoja med drugim pomagala 11 milijonom okuženim v virusom hiv po svetu do cenejših zdravil.
Denar je prihajal iz vsega sveta in iz Amerike, pri čemer je denarnico večkrat odprl tudi nihče drug kot Trump. Clinton je pred dnevi zagotovil, da fundacija v primeru volilne zmage njegove soproge ne bo več sprejemala donacij iz tujine, sam pa bo odstopil z vodilne funkcije.
Demokratski podpredsedniški kandidat Tim Kaine vrača udarec s pozivom Trumpu, naj že enkrat objavi svoje finančne podatke, predvsem to, komu vse po svetu je dolžan denar. New York Times je med drugim ugotovil, da so med upniki kitajske državne banke ter poslovne povezave s Kremljem. Podobno opozarja tudi šef volilnega štaba Clintonove John Podesta.
Saga z elektronsko pošto, v katero so vpletli tudi nekdanjega državnega sekretarja Colina Powella, ki je podobno pošiljal svoja pisma mimo uradnega strežnika State Departmenta, čeprav ni imel doma svojega strežnika kot Clintonova, se bo nadaljevala do volitev 8. novembra. Največja nevarnost za Clintonovo je, če se ugotovi neposredna zveza med njenim dejanjem na položaju državne sekretarke in plačilom fundaciji.
Zvezno sodišče je State Departmentu naročilo, naj pregleda in objavi okrog 15.000 dodatnih kosov elektronske pošte, ki jih je dobil od FBI, in zunanje ministrstvo ZDA je sporočilo, da bo to narejeno do sredine oktobra, torej malo pred volitvami.
Doslej je bilo objavljenih okrog 30.000 kosov pošte. Kazenske ovadbe ni bilo, vendar pa je bilo precej škode na podobi Clintonove kot odgovorne državne uradnice. Velik del Američanov sedaj meni, da ji ne gre povsem zaupati. (sta)