Škof Lipovšek: za žrtve iz Hude Jame naj se pokop izvede na Teharjih, Dežmanova komisija: mariborska Dobrava je primernejša

Komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč je obravnavala potek del pri izkopu in pokopu posmrtnih ostankov iz Hude Jame in pomisleke glede pokopa na pokopališču v Mariboru. Po mnenju komisije v Sloveniji ni drugega urejenega pokopališča, primernega za pokop 800 že izkopanih žrtev in po ocenah več kot 2000 žrtev, koliko jih je v rovu.

Kot so zapisali v usklajeni izjavi za javnost, je komisija prejela nekaj pomislekov glede pokopa posmrtnih ostankov, med drugim tudi pismo celjskega škofa Stanislava Lipovška, da bi posmrtne ostanke pokopali v spominskem parku na Teharjih in ne v Parku spomina na pokopališču Dobrava v Mariboru.

Po besedah predsednika komisije Jožeta Dežmana se je komisija znašla pred pomembno odločitvijo glede pokopa, ko je po sedmih letih ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zagotovilo denar za nadaljevanje izkopa posmrtnih ostankov umorjenih iz rova sv. Barbare.

“Če želimo izkopati vse žrtve iz rova sv. Barbare in jih vsaj številčno, statusno, spolno in starostno identificirati, moramo najprej pokopati nekaj manj kot 800 že izkopanih žrtev, ki leta ležijo v plastičnih gajbicah v odmaknjenem delu rudnika,” je pojasnil Dežman in dodal, da se po mednarodnih predpisih posmrtnih ostankov žrtev ne sme kremirati.

Po preverjanju, ali bi lahko prenesli posmrtne ostanke v kostnico na pokopališču Dobrava v Mariboru, kamor polagajo posmrtne ostanke iz prekopanih grobišč, se je komisija znašla pred dejstvom, da jih v kostnice ne morejo shraniti, ker vsa tkiva niso razpadla, in jih je zato treba pokopati v zemljo.

Poudaril je, da je komisija večkrat predlagala spremembo prostorskih načrtov in pripravo projektov za pokopališče pred rovom, a od tega ni bilo nič. Glede pobud iz Celja za pokop v spominskem parku Teharje, pa je Dežman opozoril, da je ta pred ekološko sanacijo in pokopi niso možni. Kostnica v okviru Mušičevega projekta že obstaja, a je tako majhna, da bi lahko prevzela le simbolno funkcijo, je dodal Dežman v skupni izjavi komisije.

Edino pogrebno podjetje v Mariboru je sprejelo pobudo pristojnega ministrstva za pokop posmrtnih ostankov iz Hude Jame v Parku spomina na pokopališču Dobrava. Maribor je leta 1999 zamolčanim žrtvam postavil piramido, ki je prvi slovenski spravni spomenik. Potem je bila zgrajena kostnica in urejen del parka ob protitankovskem jarku z več kot 15.000 umorjenimi.

Zato se je komisija po njegovih navedbah odločila za pokop na tem mestu, ki je zaradi naklonjenosti Mestne občine Maribor in velikega prizadevanja tamkajšnjega pogrebnega podjetja, edino urejeno pokopališče, ki lahko v “dostojanstvenem okolju sprejme tako število žrtev“. “Komisija sprejema pomisleke o tem, ali je ta odločitev najboljša. Tudi o tem, ali je dokončna, se je možno pogovarjati,” so zapisali.

Po mnenju komisije gre za pokop največje skupine verjetno slovenskih žrtev državnega nasilja v vsej slovenski zgodovini. Pred tem so največjo skupino prebivalcev Slovenije pokopali na pokopališču v Slovenski Bistrici.

Pripis: V Slovenski škofovski konferenci so izrazili pomisleke o postopku izkopa in pokopa izvensodno umorjenih žrtev medvojnega in povojnega nasilja v Hudi Jami. Kot so zapisali, bi morali vse žrtve identificirati in jim omogočiti pokop v družinske grobove, druge pa pokopati v skupne grobove in v spominski park Teharje.

Škofje so v skupni izjavi poudarili, naj državne oblasti identificirajo vse žrtve medvojnega in povojnega nasilja ter na željo svojcev omogočijo njihov pokop v družinske grobove. Ostale žrtve naj bodo pokopane v skupne grobove, na katerih naj državne oblasti uredijo spominska obeležja, so zapisali.

Po njihovem mnenju bi morali žrtve iz Hude Jame namesto v mariborskem Parku spominov Dobrava pokopati v spominskem parku Teharje, saj naj bil to “že od vseh svojcev žrtev sprejeti kraj spomina na trpljenje in žrtve, ki so bile umorjene na Teharjah oziroma so bile od tam odpeljane na druga morišča“.

Dodali so še, da naj na lokaciji Hude Jame državne oblasti v dogovoru z zainteresiranimi nevladnimi organizacijam oblikujejo državni spominski park z obeležjem in primernim napisom.

Škofje so sicer pozdravili prizadevanja države in civilnodružbenih organizacij, da se uredi več kot 600 prikritih grobišč ter zagotovi pokop vseh izvensodno umorjenih žrtev medvojnega in povojnega nasilja. “Velika večina umorjenih je bila katoličanov in njihov pokop je temeljna dolžnost vsake civilizirane družbe,” so zapisali.

Obsežen mednarodni projekt vojnih grobišč so v Mariboru začeli uresničevati leta 2009 z raziskavami vojnih grobišč prve svetovne vojne na pobreškem pokopališču, ga nadaljevali z označitvijo vojnih grobišč in Spomenikom miru na pokopališču Pobrežje ter sklenili s Parkom spominov Dobrava.

Pri pripravi potrebnih pravnih podlag in dokumentov, ki so omogočili začetek dokončne ureditve vojnega grobišča v Hudi Jami ter zagotovili primeren, dostojen in spoštljiv pokop žrtev, so sodelovali in se usklajevali strokovnjaki z različnih področij, prav tako je potekalo aktivno usklajevanje dela državnih organov, vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, organov lokalne samouprave ter drugih organizacij. V postopkih je sodeloval tudi urad predsednika republike.

Mimogrede, mariborsko pokopališče Dobrava je samo 5 kilometrov oddaljeno od Titove ceste v centru Maribora… kakšna grenka zgodovinska ironija za vse žrtve povojnih pobojev in za njihove svojce!  (sta/ured)

Povezani članek: Komu zvoni v Tezenskem gozdu pri Mariboru, na prizorišču največjega povojnega morišča v Evropi?