Ocvirk: Težko vidim, da bi Erdoganova Turčija lahko bila članica EU

Teolog Drago Ocvirk je v intervjuju za Demokracijo kritičen do turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki da ne spoštuje evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. “Težko vidim, da bi Erdoganova Turčija lahko bila članica EU,” je dejal. Izpostavil je še, da je religija družbeni pojav, ki lahko postane nevaren, če ga ignoriraš.

Ocvirk je državni udar v Turčiji pričakoval, pomembno pa se mu zdi, kar počne Erdogan pri utrjevanju svoje oblasti. “Sedaj čisti vse demokratične institucije vseh tistih, ki mu niso povsem vdani. To pomeni, da bo de facto zadušil demokracijo,” je izpostavil Ocvirk in dodal, da bi si “upal reči, da bo slabše, če bo obstal, kot če bi bila vojaška diktatura, ki bi počistila tiste, ki jih bo sedaj Erdogan nastavil, torej svoje islamiste.

Ocvirk je ocenil še, da je v Turčiji veliko dejavnikov za nastanek državljanske vojne, medtem ko je na vprašanje o možnem širšem spopadu v regiji odgovoril: “Ne bi rekel.”

Ocvirk se je v intervjuju ozrl širše na dogajanje po svetu in dejal, da bistvenih izboljšav ali poslabšanj v primerjavi z letom 2001, ko se je zgodil 11. september, ne vidi. “Nekateri negativni tokovi so se okrepili, denimo islamizem, džihadizem … Ta gibanja ne ustrahujejo več samo ZDA, pač pa ves zahodni svet. Vendar ne smemo prezreti, da je največ njihovih žrtev v islamskem svetu samem,” je spomnil. Kljub temu meni, da je več sonca, kakor slabega vremena.

Če se je pred časom govorilo o Al Kaidi, talibanih, se sedaj o Islamski državi (IS). Razlika med njimi pa je po Ocvirkovih besedah v tem, da je bila Al Kaida predvsem svetovna teroristična mreža brez lastnega ozemlja. Pri IS pa gre za ozemlje, za kalifat, ki ima podružnice po svetu, denimo Boko Haram v Nigeriji.

Spregovoril je o fundamentalizmu, za katerega je dejal, da je splošen pojav. “Na hitro rečeno gre za trk dveh družbeno-kulturnih sistemov: tradicionalnega s poudarkom na skupnosti, soodvisnosti in neenakosti na eni strani in na drugi strani modernega s poudarkom na posamezniku, svobodi in enakosti. Ta trk se dogaja znotraj vsake od dosedanjih civilizacij, ki se vse bolj preoblikujejo in stekajo v globalno civilizacijo, zato teorija o trku civilizacij ali religij po mojem nima podlage v dogajanju na globinski, temeljni ravni,” je navedel.

Odgovora na vprašanje, zakaj prihaja do radikalizacije med mladimi, še ni, je v intervjuju dejal Ocvirk. “Dejstvo pa je, da ima islam pomembno vlogo pri radikalizaciji … Velika slepota t. i. levih teoretikov je v tem, da ne vidijo vloge religije pri dogajanju v svetu. Religija očitno ni nekaj, kar sodi v muzej, ampak je družbeni pojav, ki lahko postane nevaren, če ga ignoriraš,” je izpostavil.

V oceni dogajanja v Katoliški cerkvi pa je izpostavil papeža Frančiška kot izjemno pozitiven lik, ki ne nagovarja samo elite, ampak “tiste, ki se prebijajo skozi življenje, to pa je življenje vseh mogočih barv, ne samo črno-belo”. (sta)