Skrajni čas: obeta se odprava prepovedi snemanja sodnikov. Hvala Odbor 2014!

Ministrstvo za pravosodje v okviru obsežnejšega svežnja sprememb pravosodja v javno razpravo pošilja predlog zakona o Sodnem svetu ter spremembe sodnega reda. S temi spremembami želi krepiti odgovornost sodnikov ter doseči večjo odprtost pravosodja. Med drugim se odpravlja prepoved snemanja in fotografiranja sodnih senatov na glavnih obravnavah.

Spomnimo: Odbor 2014 je že pred mesecem dni začel z zbiranjem 5000 overjenih podpisov, kolikor jih potrebuje, da bi predlagali zakon o ukrepih za javnost, preglednost in odgovornost v pravosodju.

Med ukrepi, ki jih predlagajo, je Primc takrat naštel javnost rezultatov glasovanja v senatih sodišč, ločena mnenja sodnikov v senatih sodišč, možnost snemanja sojenja in fotografiranja sodnikov, javno evidenco sodnikov kršiteljev človekovih pravic, pregleden sistem napredovanja sodnikov, odškodninsko odgovornost sodnikov in tožilcev, dejansko možnost izločitve sodnika, preprečitev takojšnjega prehajanja sodnikov in tožilcev med odvetnike, nadzor javnosti nad delom sodnikov in javnost premoženjskega stanja sodnikov.

Po besedah ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča je Sodni svet največji kadrovik v sodstvu, vendar se njegove pristojnosti križajo s pristojnostmi vrhovnega sodišča in pravosodnega ministrstva. Zato želijo te pristojnosti zdaj bolj jasno razmejiti. Večina rešitev je že usklajenih, nekaj pa še odprtih, je povedal na današnji novinarski konferenci ob predstavitvi predlaganega svežnja sprememb.

Status Sodnega sveta sicer zdaj opredeljujeta ustava in zakon o sodiščih, z novim, posebnim zakonom pa bi se položaj tega organa uredil celostno.

Sodni svet bo, če bodo poslanci zakon podprli, dobil nove pristojnosti na področju sodne uprave ter prevzel vodenje disciplinskih postopkov zoper sodnike. Kot pravi Klemenčič, bo Sodni svet tako postal pristojen za spremljanje sodnika od njegovega vstopa v službo do odločanja o napredovanju in morebitnih kršitvah. Postal pa bo tudi prvi in ključni organ, ki bo vodil disciplinski postopek, je še poudaril. Krepi se tudi vloga komisije za etiko pri Sodnem svetu.

Z obsežnimi spremembami sodnega reda namerava ministrstvo zagotoviti večjo dostopnost sodnih odločb in vpogled v podatke iz vpisnikov prek spletnih strani. Po novem pa bo možno neposredno pred začetkom javne glavne obravnave snemati in fotografirati tudi sodni senat. Omejitev snemanja je namreč, tako pravi Klemenčič, preživeta in je pripeljala tudi do čakanja v zasedi, da bi sodnike posneli ali fotografirali zunaj sodišč.

Tudi argument, da se sodnikov ne bi snemalo zaradi njihove varnosti, po ministrovem mnenju ne pretehta. Sodniki morajo biti kot pravosodni funkcionarji podvrženi možnosti snemanja, je prepričan.

Z zakonom je predvidena posodobitev notranjega in zunanjega poslovanja sodišč ter normativna prilagoditev uvajanja novih tehnologij v poslovne procese na sodiščih.

Poleg predloga zakona o Sodnem svetu in predloga sprememb sodnega reda ministrstvo danes v javno razpravo pošilja še predlog novele zakona o pravdnem postopku, popolnoma nov zakon o kolektivnih tožbah, pa tudi zakon o državnih odvetnikih. Po predlogu bi zdajšnje državno pravobranilstvo na novo oblikovali v državno odvetništvo. Po zdajšnjem predlogu pravobranilci ne bi bili več funkcionarji, ampak bi državno odvetništvo delovalo kot organ v sestavi ministrstva.

Kljub današnjim obsežnim napovedim sprememb, pa na ministrstvu še za ta mesec napovedujejo novinarsko konferenco, na kateri bodo predstavili spremembe kazenske zakonodaje, jeseni pa sledi še predstavitev sprememb glede organizacije sodišč.

Ministrstvo tako po besedah državnega sekretarja Darka Stareta načrtuje ustanovitev enotnega specializiranega sodišča, ki bi sodilo v najzahtevnejših kazenskih postopkih. Danes to počno na posebnih oddelkih štirih okrožnih sodišč. Prav tako želijo vzpostaviti pogoje za boljšo reintegracijo obsojencev.

Jeseni sledi še predlog sprememb za reorganizacijo mreže sodišč, kot je znano, Klemenčič že dolgo govori o uvedbi enotnega sodišča, danes v eno sodno okrožje poleg okrožnih spadajo še okrajna sodišča. Prav tako želijo doseči bolj enakomerno obremenjenost sodišč in specializacijo sodnikov. Nekateri namreč zdaj sodijo na zelo različnih področij, od zapuščinskih do kazenskih, kar po mnenju ministrstva ne prispeva h kakovosti sojenja.

Prav tako se bo uvedlo centralni organ za upravljanje terjatev, je napovedala državna sekretarka Tina Brecelj. Danes se s tem namreč ukvarja kar 400 ljudi, zato želijo bolj optimalno organizacijo. (sta/ured)

Povezani članek: Odbor 2014 zbira 5000 podpisov, da bi v DZ vložili zakon za večjo preglednost pravosodja