Prvi dan republikanske konvencije se Trumpu ni izšel po pričakovanjih; upor konservativnih delegatov in umanjkanje “prve lige” republikancev

Uvodni dan republikanske konvencije v Clevelandu se je v ponedeljek začel v skladu s pričakovanji in upanji strankarskega vodstva. Govorniki so napadali Hillary Clinton, nakar je prišlo do neljubega poskusa upora konservativnih delegatov, ki je bil sicer zatrt, vendar je pokazal, da republikance drži skupaj le sovraštvo do Clintonove.

“Pojma nimam, kaj se dogaja,” je dejal eden od organizatorjev upora, senator iz Utaha Mike Lee. Gibanje “Nikoli Trump”, pri katerem gre za socialno zelo konservativne republikance, ki kandidatu ne zaupajo glede nasprotovanja pravici do splava in pravicam homoseksualcev, je skušalo odbor za pravila konvencije prepričati, da delegatom dovoli glasovanje po svoji vesti. Torej v bistvu, da delegati držav, v katerih je Trump zmagal in s tem osvojil nominacijo, ne bi glasovali zanj.

Vodstvo stranke je v pripravah na konvencijo ta poskus zatrlo, vendar pa se konservativci, za katerimi naj bi stal nekdanji republikanski kandidat Ted Cruz, niso vdali in so poskusili z novim predlogom na začetku konvencije. Zagovorniki ene in druge strani so se drli drug čez drugega, vodstvo pa je razglasilo zmago za Trumpa. Nekaj delegatov je nato začelo vzklikati, da hočejo glasovanje po državah in nekateri so iz ogorčenja metali svoje akreditacije na tla in odhajali iz dvorane.

Nerodni zaplet je vodstvo skušalo preglasiti z naročilom glasne glasbe in premorom. Nato je bilo opravljeno novo glasovanje in tokrat so bili Trumpovi podporniki prepričljivo bolj glasni in zaplet se je na tehnični ravni končal, vendar je ostalo nekaj slabe volje med poraženci. Mir je nastal šele z nastopom temnopoltega duhovnika, ki jih je kriče spomnil, da jih združuje vera v Jezusa Kristusa in nasprotovanje Hillary Clinton.

Liberalna televizija MSNBC je razglasila državljansko vojno na konvenciji, prišla pa je še novica, da se je Trump na poti v Cleveland zaletel. Izkazalo se je, da so se malce zaleteli le njegovi uslužbenci na poti do letališča, škoda pa je bila že narejena. Trump je šel v ponedeljek v Cleveland, da podpre svojo soprogo Melanio, eno od glavnih govornic prvega dne. Predsedniški kandidati se tradicionalno pojavijo na konvenciji šele na koncu, da sprejmejo nominacijo.

Po zatrtju upora, ki ni imel možnosti za uspeh, je stranka potrdila najbolj konservativno platformo oziroma strankarski program za naslednja štiri leta. Tako vsaj pravijo konservativne organizacije, ki so zelo zadovoljne, čeprav kandidat ne kaže dovolj navdušenja za nasprotovanje splavu in homoseksualcem. Obenem pa podpira glavne Trumpove predvolilne teme, kot je gradnja zidu na meji z Mehiko in ponovna pogajanja o prostotrgovinskih sporazumih.

Na področju zunanje politike platforma med drugim zahteva od vseh članic zveze Nato, da povečajo svoje finančne prispevke. Republikanska stranka se zavzema tudi za napotitev enot na Poljsko in odpravo vizuma za Poljake za vstop v ZDA, Ukrajini pa želi dati ustrezno pomoč za obrambo pred Rusijo.

Ko je bila platforma potrjena, so zadeve stekle kot podmazane in vrsta govornikov se je posvetila napadom na demokratsko predsedniško kandidatko ter hvalospevom republikanskemu. Konvencija poteka v ozadju obstreljevanj med policisti in temnopoltimi, pri čemer so se republikanci jasno postavili na stran prvih in konvencija se je začela z minuto molka za vse padle policiste.

Uvodni dan je bil posvečen varnosti in je potekal pod geslom “Naredimo Ameriko spet varno”. Veterani, vojaški voditelji, izvoljeni predstavniki ljudstva in zaskrbljeni državljani so poudarjali zavezo kandidata in stranke utrjevanju vojske in policije ter uničenja teroristov. Med govorniki so bili televizijski zvezdniki, od politikov pa na žalost vodstva le “druga liga”. Voditeljev stranke ni bilo.

Vodja Trumpove kampanje Paul Manafort je guvernerja Ohia označil za trmastega dojenčka, ker še vedno ni podprl milijarderja in noče priti na konvencijo. Brez Ohia republikanec še nikoli ni postal predsednik ZDA.

Na oder je prišla Pat Smith, mati enega od padlih v Bengaziju, ki je za sinovo smrt neposredno obtožila Hillary Clinton in požela velik aplavz. Govorila sta še dva veterana Bengazija Mark Geist in John Tiegen, ki sta opisala, kaj se je dogajalo med napadom islamskih skrajnežev na ameriški konzulat v Bengaziju 11. septembra 2012 in izrazila podporo Trumpu.

Drugi govorci so bili še ostrejši do Clintonove in predsednika Baracka Obame in so zagotovili, da bo Trump vse uredil, kot je treba. Ne bo več nezakonitega priseljevanja, Američani bodo imeli dobro plačana delovna mesta, sovražniki se jih bodo bali, zavezniki pa bodo lahko spet računali na ameriško pomoč.

Za udeležence konvencije in bele Američane okoli konvencije je jasno, da gre Amerika zaradi Obame in Clintonove k vragu, reši pa jo lahko le Trump. Čeprav Trump nikoli ni jasno z besedami izrazil rasizma proti temnopoltim, pa njegovi podporniki nimajo podobnega problema. Sam iz Columbusa je za STA povedal, da “črnuhi” uničujejo Ameriko, problem pa je, da tega ne sme nihče na glas povedati. S Trumpom bo menda drugače.

Ob robu konvencije so se nadaljevale demonstracije, ki pa so bile po obsegu zelo majhne in povsem mirne. Nedaleč stran od glavnega trga v Clevelandu so bili “patrioti”, to je navadni Američani, zaljubljeni v svoje orožje, ki so ga ponosno razkazovali, oblečeni v vojaška oblačila. Takšni posamezniki so pred dvema tednoma povzročili hudo zmedo v Dallasu, ko je afganistanski veteran streljal na policiste, ki niso vedeli, kdo vse je osumljen.

Prebivalci Clevelanda so konvencije veseli, ne glede na politično opredeljenost, ker mestu prinaša zaslužek, sicer pa upajo, da se bo vse dobro končalo. “Tu sem, da slavim Trumpa in njegovo nominacijo. Upam, da moteči elementi ne bodo vse uničili. Trump je vodja, ki ga potrebujemo,” je dejal Dale iz Illinoisa in se na vprašanje STA, kaj je narobe s Clintonovo, pošteno nasmejal. “Kje naj začnem? Prevare, nesposobnost, laganje, pokvarjenost, mahnjenost na denar. Ne morem verjeti, da bi kdo pri zdravi pameti volil zanjo,” je dejal.

Za osamljenega protestnika Toma iz Dallasa, ki je imel transparent proti obema kandidatoma glavnih strank, je glavni problem Clintonove in Trumpa pomanjkanje integritete oziroma poštenosti. Trump bo napadel vsakogar, ki se z njim ne strinja, kar ni prav, čeprav ima prav glede določenih stvari. “Ampak ne morem verjeti, da je država s 300 milijoni prebivalcev padla na izbiro med tema dvema,” je sklenil Tom. (sta)