Mineva 80 let od začetka španske državljanske vojne
V Španiji se je na današnji dan pred 80. leti z vojaškim udarom proti vladi druge španske republike začela državljanska vojna, v kateri je umrlo okoli pol milijona ljudi. Po treh letih bojevanja je leta 1939 general Francisco Franco, ki je vodil nacionaliste, v Španiji uvedel diktaturo.
Rušenje vlade španske republike, ki so jo razglasili leta 1931, je bilo neuspešno. Kljub temu pa je vodilo v vojno med republikanci, ki so podpirali vlado, in nacionalisti pod vodstvom Franca, piše hrvaška tiskovna agencija Hina.
Večina uporniških skupin, ki so bile nameščene v španskem protektoratu Maroko, je svojo pot proti Pirenejskemu polotoku začela 17. julija 1936. Pri rušenju vlade, ki so jo podpirali liberalci, socialisti, komunisti, anarhisti ter katalonski in baskovski separatisti, pa so sodelovale tudi letalske sile Adolfa Hitlerja in Benita Mussolinija.
Nemška in italijanska letala so med drugim leta 1937 sodelovala tudi pri bombardiranju mesta Guernica na severu Španije, ki ga je na eni izmed svojih najbolj znamenitih slik upodobil Pablo Picasso. Španski slikar, ki je podpiral republikance, je po vojni več let preživel v izgnanstvu v Franciji.
Velika Britanija in Francija sta prošnje vlade v Madridu za pomoč zavrnili. Tako je vladi in republikancem pomagala zgolj Sovjetska zveza, ki jo je tedaj vodil Stalin. Pod njegovim vodstvom se je v Španiji borilo tudi okoli 50.000 prostovoljcev iz 50 držav, med njimi tudi nekdanje Jugoslavije.
Ključen je bil marec 1939, ko se je španska vlada, ki je bila pripravljena na izgnanstvo, zatekla v Barcelono. V izgnanstvo je sicer odšlo približno 400.000 ljudi. V vojni, ki so jo kot prvo spremljali tudi številni novinarji in snemalci, je umrlo okoli pol milijona ljudi.
General Franco je zavrnil mirovna pogajanja in 1. aprila 1939 razglasil zmago. Uvedel je diktaturo, ki je trajala do njegove smrti leta 1975. Zgolj pet mesecev po razglasitvi zmage je izbruhnila druga svetovna vojna.
Leta 2007 so sprejeli zakon zgodovinskega spomina, s katerim so želeli omogočiti najdbo ostankov žrtev in preprečiti izobešanje simbolov nekdanjega režima in državljanske vojne. (sta)
