Hrvaška razveljavila sodbo jugoslovanskih oblasti proti Stepincu

Revizijo postopka proti Stepincu je zahtevala nadškofova družina, zagrebško sodišče pa je danes razveljavilo odločitev jugoslovanskega sodišča, ki je Stepincu poleg izreka zaporne kazni odvzelo tudi politične in državljanske pravice.

Jugoslovansko vrhovno sodišče je oktobra 1946 kaznovalo Stepinca tudi zaradi nasilnega spreobračanja pravoslavnih vernikov v katoličane ter sovražne propagande po drugi svetovni vojni.

Sodnik Ivan Turudić je danes pojasnil, da so odločitev jugoslovanskega sodišča obravnavali na podlagi zakonov Evropske unije. “Sodba predstavlja grobo kršitev takratnih in sedanjih načel kazenskega prava, kot so pravica in pravično sojenje, prepoved prisilnega dela ter obrazložitev sodbe in pravico do pritožbe,” je dejal Turudić. Dodal je, da je bilo v procesu proti Stepincu obtoženih 13 ljudi, ki so jih bremenili 40 kaznivih dejanj.

Turudić je ocenil, da je bil namen sodbe maščevanje Stepincu, v postopku pa je bil angažiran “celoten komunistični vrh”. “Med prestajanjem zaporne kazni v Lepoglavi je zavrnil pomilostitev in zahteval vnovični postopek ali razveljavitev sodbe. Po 70 letih je voljo kardinala Stepinca uresničilo svobodno sodišče republike Hrvaške,” je izpostavil Turudić. Iz državnega tožilstva so sporočili, da ne nasprotujejo reviziji postopka proti Stepincu, ki ima veliki ugled med katoliškimi verniki na Hrvaškem.

Hrvaški sabor je leta 1992 sprejel deklaracijo, s katero so obsodili politični proces in obsodbo kardinala Stepinca. V deklaraciji so poudarili, da je bil nadškof nedolžen. Med drugim so zapisali, da so Stepinca obsodili, ker je zavrnil zahtevo komunističnih oblasti po ločitvi katoliške cerkve na Hrvaškem od Vatikana.

Revizijo postopka so izvedli na podlagi zakona o kazenskem postopku iz leta 2009, ki je omogočil revizijo za osebe, ki so bile na podlagi zlorabe politične moči obsojene za kazniva dejanja v času komunizma.

Mešana komisija katoliške in srbske pravoslavne cerkve (SPC) je sicer pred časom začela obravnavati Stepinčevo zgodovinsko vlogo, potem ko so v Beogradu nasprotovali odločitvi Vatikana, da bodo hrvaškega nadškofa razglasili za svetnika. SPC je navedla, da je zanjo najbolj sporno ravnanje Stepinca v času ustaškega režima in pokristjanjevanje pravoslavnih vernikov. Na Hrvaškem ocenjujejo, da SPC ne more ustaviti postopka kanonizacije Stepinca ter da bo komisija poskusila ugotoviti resnico glede ravnanja Stepinca tudi v odnosih med hrvaškimi katoliki in srbskimi pravoslavci v času druge svetovne vojne.

Medtem se je na odločitev zagrebškega sodišča odzval srbski predsednik Tomislav Nikolić, ki je ocenil, da gre za “določen pritisk na papeža, da preneha iskati resnico in kanonizira bivšega kardinala”. Spomnil je, da je Stepnica obsodilo jugoslovansko sodišče in da je Srbija pravna dedinja “vseh Jugoslavij”.

“Svoje stališče o vlogi Stepnica v drugi svetovni vojni sem povedal papežu v neposrednem pogovoru med obiskom v Vatikanu. Osebno pripravljam dokazni material, ki ga bom predstavil komisiji,” je dejal Nikolić v današnjem sporočilu iz njegovega urada. Kot je dodal, je papež takrat dejal, da ne bo hitel z odločitvijo, ker bi bil Stepinac prvi krščanski svetnik, ki ga ne bi priznale SPC in druge pravoslavne cerkve.

“Hrvaška zasipa jame, v katerih so ustaši pokopavali Srbe. Vendar če bo tako nadaljevala, bo izkopala brezno, v katero bo padla in ostala sama brez podpore civiliziranega, protifašističnega in protinacističnega dela človeštva,” je sklenil Nikolić.

Nekateri ugledni hrvaški zgodovinarji, kot je Hrvoje Klasić, opozarjajo na določena protislovja pri Stepincu, ker ni vplival na številne katoliške duhovnike v NDH, ki so bili izpostavljeni pripadniki ustaškega gibanja. Klasić zavrača trditve, da je bil Stepinac vojni zločinec ali tisti, ki je spodbujal ali izvajal zločine med vojno.

Papež Janez Pavel II. je razglasil Stepinca za blaženega oktobra 1998. (sta)