Za slovenske tožilce je od danes obvezno spoštovanje kodeksa državnotožilske etike. Veljati so namreč začele spremembe Državnotožilskega reda, ki določajo, da morajo tožilci kodeks spoštovati tako v službi kot zunaj nje.
Sprejem kodeksa državnotožilske etike je posledica priporočil skupine držav proti korupciji Greco oziroma odziva pristojnih nanje. Za sprejem kodeksov, poleg državnotožilskega tudi sodniškega, se je najbolj zavzel pravosodni minister Goran Klemenčič, ministrstvo je sprejem obeh kodeksov naložilo s spremembo zakonodaje. Novelo zakona o državnem tožilstvu je DZ sprejel marca lani, Državnotožilski svet je določila novele izpolnil s sprejemom kodeksa septembra lani, zdaj pa njegovo spoštovanje odreja Državnotožilski red.
Kodeks državnotožilske etike ima osem členov. Med drugim določa, da mora državni tožilec svojo funkcijo opravljati nepristransko, kar pomeni, da ne sme dopuščati, da bi na njegove odločitve kakor koli vplivali osebna nagnjenja, predsodki, ideološka ali nazorska prepričanja, politični ali ekonomski interesi, zasebno poznavanje spornih dejstev ter javne zahteve in kritike.
V službi in zunaj nje se mora vesti na način, da ne škoduje svojemu ugledu ali ugledu tožilstva. Dolžan je paziti na svoje izjave, dostojen osebni videz in obnašanje na javnih mestih. Dolžan je spoštovati podatke, za katere je izvedel pri opravljanju svoje službe in jih varovati tudi po prenehanju funkcije. Dolžan se je tudi vzdržati dejavnosti, ki bi lahko vzbudile videz pristranskosti.
Za sprejemanje načelnih mnenj ob morebitnih kršenjih kodeksa je odgovorna komisija za etiko integriteto pri Državnotožilskem svetu. Sestavljajo jo trije tožilci. (sta)

