V SDS želijo z reformnim programov v zdravstvu postaviti bolnika v ospredje
Odbor za zdravstvo pri strokovnem svetu SDS je pripravil reformni program za zdravstvo, ki med drugimi predvideva reorganizacijo ZZZS, uvedbo zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, preoblikovanje javnih zavodov v gospodarske družbe splošnega pomena in vzpostavitev konkurenčnega okolja v zdravstvu. Vodilo programa je, da mora biti bolnik v središču.
Po besedah predsednice odbora za zdravstvo pri strokovnem svetu SDS Alenke Forte predlagajo, da bi ohranili obvezno socialno zdravstveno zavarovanje, ki bi ga zbirala ena zavarovalnica, pri čemer pa bi bilo treba Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) reorganizirati v pravo zdravstveno zavarovalnico z upravo in nadzornim svetom.
Zdravstveno zavarovanje ne bi več krilo nezdravstvenih storitev, kot so denimo specializacije zdravnikov, in bi jih prenesli na državni proračun.
Nabor zdravstvenih storitev bi razdelili na košarico A, ki bi jo krilo obvezno zdravstveno zavarovanje, in na košarico B, ki bi jo krila dodatna zdravstvena zavarovanja. Katere storitve bi sodile v košarico A in katere v košarico B, bi pripravila zdravstvena in zavarovalniška stroka, je na novinarski konferenci povedala Fortejeva. Prav tako bi uvedli novo zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.
V SDS so prepričani, da bi s tako spremembo zdravstvenega zavarovanja po eni strani dosegli preglednost obsega in vrste pravic, po drugi strani pa konkurenco med zavarovalnicami in tudi izvajalci. To bi privedlo do skrajšanja čakalnih dob zaradi učinkovitejšega načina dela, hkrati pa bi se storitve pocenile, meni Fortejeva.
Ob tem bi bil predmet pogodbe med izvajalci in zavarovalnicami le zdravstveni programi in zdravstvene storitve, ne pa tudi čas poslovanja ter zmogljivosti izvajalcev, ki jih izvajalci lahko ponudijo tudi trgu. Izvajalci bi bili plačani glede na opravljeno delo in kakovost storitev.
Javne zdravstvene zavode bi po predlogu SDS preoblikovali v gospodarske družbe splošnega pomena, s čimer bi postale organizacijsko ter finančno samostojne tako glede upravljanja kot glede plačne politike. Družbo bi vodil direktor po pravilih korporativnega upravljanja.
Ministrstvo za zdravje bi vzpostavilo zdravstveno mrežo primarne in sekundarne ravni ter na novo definiralo terciarno dejavnost. Izvajalci, ki izpolnjujejo z zakonom določene pogoje, bi se enakopravno potegovali za mesto v mreži in za pogodbe z zavarovalnicami za izvajanje razpisanih programov zdravstvenih storitev.
V okviru ministrstva za zdravje bi ustanovili neodvisno agencijo za normative, standarde, kakovost in cene, ki bi določala standarde in normative, kakovosti in ekonomske cene zdravstvenih storitev.
Po mnenju Fortejeve sta nujna vzpostavitev in nadzor sistema kakovosti za vse izvajalce, ti podatki pa bi morali biti dostopni javnosti. S prenosom dela kadrov z Nacionalnega inštituta za javno zdravje neposredno na ministrstvo za zdravje bi okrepili ministrstvo, ki bi vzpostavljalo in financiralo napredne komunikacijske tehnologije, delovanje urgentnih centrov, mrliško pregledno službo itd.
Poleg tega bi na vseh ravneh racionalizirali oz. zmanjšali administracijo. (sta)
