Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ljubljana je danes pripravilo 5. pohod v spomin na slovenskega pilota helikopterja JLA Tonija Mrlaka, ki so ga med osamosvojitveno vojno 27. junija 1991 nad Rožno dolino v Ljubljani sestrelili pripadniki TO. Pohoda se je udeležilo 250 do 300 pohodnikov, so za STA povedali v združenju.
Pohod se je začel dopoldne, ko so pohodniki krenili izpred stavbe nekdanje upravne enote Šiška na Trgu prekomorskih brigad in se preko Rožnika podali v Rožno dolino. Tam je ob spominskem obeležju, ki ga je leta 1994 postavilo ministrstvo za obrambo, potekala spominska slovesnost.
“Bil je prisrčen sprejem,” je za STA dejal sekretar Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ljubljana Miloš Levičnik. “Položili smo vence v imenu območnega združenja, venca pa sta položila tudi Mrlakova kolega Bogo Šuštar in Jože Kalan,” je povedal.
Po slovesnosti so se po njegovih besedah preselili v prostore Osnovne šole Vič, kjer so podelili spominske plakete in priznanja članom in območnim združenjem za sodelovanje in pohod. “Zadeva se res razvija in vsako leto se pohoda udeleži več ljudi,” je poudaril Levičnik.
Mrlak je drugi dan osamosvojitvene vojne dobil nalogo, da vojakom JLA na Krimu odpelje kruh iz pekarne na Kodeljevem v Ljubljani. Od pekarne je na Krim letel preko Rožne doline, kjer pa so ga sestrelili pripadniki Teritorialne obrambe (TO). Skupaj z njim je pri tem v helikopterju umrl še Makedonec Bojanče Sibinovski. V tistem času je namreč zaradi vojne veljala prepoved letov, pripadniki TO pa so imeli ukaz državnega vrha in poveljstva TO, naj sestrelijo vse helikopterje JLA, ki bi leteli kljub prepovedi.
Zakaj je Mrlak letel kljub temu, še danes ni povsem jasno. Na ljubljanskem območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo sicer pravijo, da zato, ker za prepoved ni vedel. Prav tako ni povsem jasno, ali se je v tistem času že dogovarjal za prestop iz JLA v TO.
Njegova žena Emilija Mrlak pravi, da je bil njen mož takrat že del TO, da pa je čakal le še na primeren trenutek za prebeg. V javnosti se je pojavil tudi dokument, ki naj bi ga 14. decembra 1993 izdalo obrambno ministrstvo, podpisal pa takratni obrambni minister Janez Janša. V dokumentu je navedeno, da je Mrlak izrazil željo po prestopu v TO že pred 25. junijem 1991 in da bi njegov status lahko izenačili s statusom pripadnika TO. Janša je nedavno na družbenem omrežju zapisal, da je dokument zelo verjetno ponarejen, na obrambnem ministrstvu pa pravijo, da je pristen.
Zaradi sestrelitve Mrlakova vdova kot zasebna tožilka na sodišču preganja Antona Krkoviča, ki je izdal ukaz o sestrelitvi. Zadeva je trenutno v fazi, ko mora sodišče odločiti, ali bo dovolilo sodno preiskavo. (sta)


Če je bil Mrlak takrat že v sestavi To, bi moral slovenske vojaške oblasti seznaniti z nameravanim nizkim preletom Ljubljane in predsedniške palače.
Še en “zelo pameten komentar”. Po tvoje bi moral leteti tako nizko, da bi s streh dvigovalo opeke. Mogoče bi katera padla komu od “komande” na glavo in ne bi izdal ukaza za sestrelitev.