Kandidaturi za generalnega sekretarja ZN predstavila še zunanja ministra Argentine in Slovaške

 Argentinka, ki je na položaj zunanje ministrice prišla s položaja vodje kabineta generalnega sekretarja ZN Bana Ki Moona, je zagotovo strokovno dovolj podkovana za vodenje svetovne organizacije, Velika Britanija pa javno namiguje, da ne bo delala težav zaradi dolgoletnega spora med državama glede Falklandskih otokov. Malcorra je zagotovila, da bo na položaju generalne sekretarke glede tega povsem nevtralna.V svoji predstavitvi je dejala, da bo zvesta ustanovni listini ZN, torej vsem članicam organizacije. Njena je vizija je organizacija, osredotočena na ljudi, na planet in na blaginjo. Zagotovila je, da bo trdna zagovornica človekovih pravic, na čelu ZN pa bo imela ponižnost in vizijo. Pripravljena je poslušati predloge in sprejemati vodenje.

Lajčak, ki je bil prej tudi visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino, pa je s pogledom na to, kdo resnično odloča o položaju generalnega sekretarja ZN menil, da je bistveno vprašanje mir. To bo tudi njegova prioriteta, ker, kot je dejal, brez miru ne bo razvoja in človekovih pravic. Na položaju namerava dati večji poudarek preprečevanju spopadov in mediaciji, s čimer se je tudi več let ukvarjal. Generalni sekretar ZN je zanj predvsem komunikator, ki govori državam in ljudem ter izboljšuje sodelovanje med agencijami za večjo učinkovitost.

Lykketoft je dejal, da ima vtis, da si članice ZN na položaju želijo močno in neodvisno ter pogumno osebnost, ki bo spodbujala mir, varnost, razvoj in človekove pravice. Želje širšega članstva se pri tem ne skladajo z željami petih stalnih članic Varnostnega sveta ZN, ki imajo pravico do veta in so tiste, ki odločajo.

Kandidata za generalnega sekretarja ZN Generalni skupščini predlaga Varnostni svet, kjer imajo odločilne glasove ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija. Generalna skupščina doslej ni zavrnila še nobenega od osmih predlogov, ki so prišli iz Varnostnega sveta. Za naslednika Banu Ki Moonu, ki mu mandat poteče 31. decembra, je proces drugačen in članice Generalne skupščine so dobile priložnost, da vidijo in slišijo kandidate še pred predlogi Varnostnega sveta. Lykketoft sicer meni, da bo Varnostni svet upošteval proces in izbral nekoga, ki je sprejemljiv za širše članstvo. V tem smislu bi rad videl, da mu nekdo – države, skupine ali posamezniki – sestavi ožji seznam kandidatov. Kljub temu je pozval, naj se prijavijo še kakšni kandidati, ki jim bodo dali priložnost za predstavitev.

Aprila se je predstavilo devet kandidatov. Poleg Črnogorca Igorja Lukšića, Bolgarke Irine Bokove, Portugalca Antonia Guterresa, Hrvatice Vesne Pusić, Moldavke Natalie Gherman, Srba Vuka Jeremića, Novozelandke Helen Clark in Makedonca Srgjana Kerima tudi nekdanji predsednik Danilo Türk. Njegova predstavitev je bila glede na mnenja v New Yorku med boljšimi.

Türku v prid govori dejstvo, da Slovenija v sistemu ZN sodi v vzhodnoevropsko skupino, ki doslej edina še ni dala generalnega sekretarja in neformalno naj bi bila zdaj končno na vrsti. A po drugi strani so močni tudi pozivi, da je napočil čas za žensko. Vse bo odvisno o tega, kako se bo razpletla igra interesov med petimi stalnimi članicami Varnostnega sveta ZN, ki bo odločitev sprejel predvidoma jeseni. Pred tem bo tudi sam zaslišal kandidate, za katere se bo odločil.  (sta)