800 let stara Pretorska palača priča o nekdanji pomembni vlogi Kopra

Pretorska palača s svojo 800-letno zgodovino priča o nekdanji vlogi Kopra kot upravnega središča Istre. Bogastvo zgradbe, katere prenova se je začela pred četrt stoletja in zdaj spet služi kot mestna hiša, z mnogimi spominskimi ploščami in heraldičnim okrasjem priča o časih Beneške republike, na katere pa ne smemo gledati preveč idealizirano.

Koper naj bi prvo mestno palačo na osrednjem trgu dobil že leta 1254. Izčrpnejši podatki o oblikovanju mestnega trga govorijo o letih 1268/1269. Z največjimi gradbenimi posegi pa so začeli po velikem uporu leta 1348, piše na spletni strani koprske občine.

Če začetek gradnje palače oz. tedanjih dveh palač, sega še v čas oglejskih patriarhov, ki so palači namenili vlogo upravljanja z mestom in njegovim širšim območjem, pa se je s kasnejšo nadvlado Benečanov oblikovala želja, da Koper – kot nakazuje tudi njegovo italijansko ime Capodistria – postane upravno središče Istre, so za STA pojasnili v Pokrajinskem muzeju Koper.

V tem zgodnjem obdobju sta palači prizadela dva požara. Po zadnjem požigu in ponovni obnovi je Pretorska palača dobila tudi novo, pomembnejšo vlogo, saj se v njej sestajal mestni svet.

Koper se je že zgodaj povezal z Benetkami in jim je bil tudi precej naklonjen. V zameno za samostojnost se je mesto, ki se je lahko zanašalo na prihodke od solin ter proizvodnje vina in oljčnega olja, precej razvijalo in uživalo vlogo vodilnega upravnega središče in iz tega izhajajoče ugodnosti.

Pa vendar je treba, kot so opozorili v muzeju, na beneške institucije lokalne samouprave gledati iz zgodovinske distance. Tako je bilo članstvo v velikem svetu več ali manj omejeno na stare koprske plemiške družine, kljub svojemu nazivu pa Beneška republika ni bila nič manj izkoriščevalska kot kakšne druge vladavine. Na tem območju so Benečani tako uvedli fevdalni red, živež so odkupovali po dumpinških cenah, hkrati pa z visokimi davki omejevali njegovo prodajo drugim.

Kljub temu je mogoče reči, da je Koper v tem času imel nekoliko več vpliva, kar pa strokovnjaki iz pokrajinskega muzeja pripisujejo bolj njegovi obrambni vlogi mejne province, ki jo je imel praktično skozi vso svojo zgodovino.

Pretorska palača je dokončno obliko dobila v 17. stoletju v času baroka, ko je dobila tudi sedanjo “kuliso”, ki gleda na glavni trg, v istem obdobju pa so s povečanjem stolnice in povišanjem Loggie celostno uredili tudi sam trg.

Simbolni pomen Pretorske palače se je je obenem navzven kazal tudi na pročelju, ki so ga krasili vzidani grbi plemiških družin in doprsni kipi podestatov iz belega marmorja, ki jih zdaj hranijo v pokrajinskem muzeju, na pročelju palače pa so na ogled kopije.

Šlo je za prvovrstne materiale in izredno drage posege, s katerimi so donatorji poskrbeli, da bodo ovekovečeni. “Kljub turški nevarnosti in kugi, ki je dobesedno zdesetkala prebivalstvo, in kasneje malariji, je bil to čas razvoja Beneške republike,” so pojasnili v muzeju.

O pomenu zunanjega blišča priča tudi dejstvo, da je eden od koprskih podestatov ves denar, namenjen za upravljanje mesta in za miloščino, uporabil za gradnjo Pretorske palače, kasneje pa ga je dož odstavil s položaja.

Med najbolj prepoznavnimi elementi pročelja palače sodi tudi kip Pravice, katerega original prav tako hranijo v pokrajinskem muzeju in ima prav tako zanimivo zgodbo. Kot so pojasnili v muzeju, so v času humanizma v bližini izkopali kip rimskega uradnika (podobnega kipu Emonca, ki so ga našli v Ljubljani). To je bil čas iskanja korenin izvora mest v globoki preteklosti. Kip so identificirali z boginjo Palado Ateno, kar naj bi dokazovalo antični izvor mesta. Trupu so dodali žensko glavo ter v roki postavili meč in tehtnico, nazadnje pa postavili na vrh palače kot kip Pravice.

Po koncu Beneške republike je Pretorska palača postopno izgubila pomen in sijaj, nekaj življenja pa so ji vdahnili šele s statično sanacijo in odprtjem restavracije Capris v letih 1968/1969, so navedli na koprski občini. Leta 1991 se je nato začela celovita prenova palače, ki so ji vrnili osnovno namembnost mestne hiše s prostori za župana in mestni svet ter poročno dvorano. Zdaj tako poleg sej občinskega sveta in protokolarnih sprejemov gosti tudi številne razstave, posvete, srečanja in predavanja. (sta)