Nov avstrijski kancler bo postal Christian Kern, oster retorik in strokovnjak za medije

Petdesetletnega Kerna se je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa že leta omenjalo kot najboljšo rezervo socialdemokratov. Velja za ambicioznega in vztrajnega, medijsko iznajdljivega človeka z dobrimi zvezami, ki je “odrasel znotraj SPÖ”, a se ni sprijel s strankinim aparatom.

Po ponedeljkovem presenetljivem odstopu 56-letnega Wernerja Faymanna s čela SPÖ in vlade so volivci zahtevali nekaj resnično novega in Kern je v številnih pogledih nasprotje človeka, ki so ga nekateri označevali za “mehkega kanclerja”. Faymann naj bi bil namreč vedno prijazen, a s pravimi izzivi in težavnimi situacijami naj bi se komajda kdaj soočil.

“Ima družbeno držo in je človek, ki stvari, ko je treba, oblikuje in spremeni. Sposoben bo na novo izumiti socialdemokratsko stranko,” je Kerna opisal sindikalist Josef Muchitsch.

Ob sebi naj bi Kern rad dolgoletne sodelavce, kot pogoj za prevzem vodenja SPÖ pa naj bi zahteval, da se mu pusti popolnoma proste roke. To pomeni, da socialdemokrate morda čakajo velike spremembe, ko gre za ključne ljudi. Zato mora imeti za sabo podporo sindikatov, ki pa naj bi jih na svojo stran pridobil že kot sposoben in socialno občutljiv menedžer.

Kern se je kot sin tajnice in elektroinštalaterja rodil 4. januarja 1966, odraščal pa je v dunajski četrti Simmering. Študiral je novinarstvo, na univerzi pa je tudi položil temelje svoji prihodnji karieri, ko je navezal stike s socialdemokratsko študentsko organizacijo.

Kratek čas je delal kot gospodarski novinar, nato pa je zaključil podiplomski študij iz menedžmenta v Centru za menedžment v švicarskem St. Gallnu. Pri 25 letih je postal asistent tedanjega socialdemokratskega državnega sekretarja Petra Kostelke.

Ko je ta tri leta kasneje postal poslanec, je Kern prevzel položaj vodje strankine pisarne in tiskovnega predstavnika Kostelke kot vodje poslanske skupine SPÖ. Že takrat je bilo jasno, da gre pri temnolasem mladeniču z ukrivljenim nasmeškom za človeka, ki presega druge. Leta 1995 so ga politični novinarji v Avstriji izbrali za najbolj učinkovitega tiskovnega predstavnika.

Kmalu zatem je Kern odšel v gospodarske vode, a je ohranil stike s politiko. Kariero je najprej gradil v energetski družbi Verbund, ki je deloma v državni lasti, nato pa se je leta 2010 povzpel na čelo avstrijskih železnic (ÖBB). V Avstriji je ta položaj povsem politično obarvan – brez blagoslova vladajoče stranke in kanclerja se doslej na čelo železnic ni uspelo prebiti še nikomur, gre pa sicer za tradicionalno utrdbo socialdemokratov.

Poznavalci so v veliki meri enotni, da je Kern ta položaj opravljal dobro. Nekdaj nepriljubljenemu državnemu podjetju je vrnil sijaj, njegove z davčnim denarjem subvencionirane propadle finance pa je v veliki meri vrnil v red. Prav zaradi tega je tudi razpolovil število ljudi na vodilnih položajih na okoli 600. ÖBB sicer zaposluje 40.000 ljudi.

Lani mu je le malo zmanjkalo pri dosegi načrtovanega dobička železnic v višini 200 milijonov evrov. ÖBB je nenačrtovane stroške v višini 15 milijonov evrov prinesla begunska kriza, ki pa je bila za Kerna priložnost, da se je pred milijonsko publiko pokazal v najboljši luči.

Skoraj dnevno ga je bilo videti na močno obremenjeni glavni dunajski železniški postaji, s čimer je številnim Avstrijcem dajal upanje, da so državne institucije sposobne mirno urediti sicer kaotične razmere, ki jih je prinesla begunska kriza.

Za zdaj ni jasno, kakšno bo stališče avstrijske vlade do begunske krize pod Kernovim vodstvom – koalicijska ljudska stranka (ÖVP) zahteva ohranitev restriktivne begunske politike – a Kern je svoje osebno stališče pokazal že sredi begunske krize, ko je sprejel odločitev, da bodo železnice prevažale in dajale zatočišče na tisoče prišlekom iz Sirije in od drugod. “Vprašanje je, kaj je alternativa? Ali naj ljudi pustimo stati in spati na prostem,” se je takrat vprašal.

Ko gre za gospodarska vprašanja – v Avstriji sta se v zadnjih letih pod Faymannom gospodarska rast in brezposelnost poslabšali, pa Kerna najbolj skrbi, kakšen vpliv bosta imeli na družbo avtomatizacija in digitalizacija. “Kako bomo cenili delo, kdo bo imel koristi od ogromne rasti produktivnosti in kako bomo preprečili, da na stotisoče ljudi ne bo padlo na družbeni lestvici,” se je lani vprašal v nekem intervjuju.

Kern je sicer navdušen lovec, ki prav tako ljubi drage obleke, zaradi česar se ga je na železnicah prijel vzdevek CK, po modnem oblikovalcu Calvinu Kleinu. Oče treh sinov in hčerke se prav tako dobro znajde na družbenih medijih in med drugim v svet rad pošilja selfije z rockovskih koncertov.

O njem govorijo tudi kot o človeku, ki se bo po priljubljenosti lahko kosal z velikim upom ÖVP, 29-letnim Sebastianom Kurzom. V Avstriji že krožijo šale o tem, da bosta v prihodnje Kern in Kurz vodila republiko K. in K.

Bo pa kot kancler Kern finančno na slabšem, kot je bil doslej. Šefu vlade na leto pripada okoli 300.000 evrov, medtem ko je na čelu železnic Kern dobil dvakrat toliko. (sta)