Milan Kučan je v aferi JBTZ odigral eno izmed ključnih vlog in je dopustil YU represijo proti lastnim ljudem!

Mineva 28 let od aretacije Janeza Janše, Ivana Borštnerja in Davida Tasića ter s tem začetka afere JBTZ. Afera je ljudi različnih prepričanj poenotila v Odboru za varstvo človekovih pravic, ta pa je po mnenju mnogih okrepil prizadevanja za demokratizacijo, politični pluralizem in spoštovanje človekovih pravic ter pospešil pot do osamosvojitve.

Afera se je začela 31. maja 1988, ko so uslužbenci Službe državne varnosti priprli takratnega sodelavca Mladine Janeza Janšo, vojaški varnostni organi pa pripadnika JLA Ivana Borštnerja. Obtožili so ju izdaje vojaške skrivnosti oziroma objave dokumenta Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, ki je govoril o aretacijah problematičnih članov Zveze socialistične mladine Slovenije. Štiri dni pozneje, 4. junija 1988, so priprli še novinarja Mladine Davida Tasića, vojaški tožilec pa je obtožil tudi tedanjega urednika Mladine Francija Zavrla.

Po prvih aretacijah je bil 3. junija ustanovljen Odbor za varstvo pravic Janeza Janše, ki je pozneje prerasel v Odbor za varstvo človekovih pravic in ga je vodil Igor Bavčar. Konec julija je senat vojaškega sodišča Borštnerja obsodil na štiri leta zapora, Janšo in Zavrla na poldrugo leto zapora, Tasića pa na pet mesecev. V začetku avgusta 1989 so pogojno izpustili Janšo, za njim pa še Tasića in Zavrla, medtem ko se Borštner aprila 1990 ni vrnil na prestajanje kazni.

Slednje se je zgodilo tudi, ali pa predvsem zaradi pritiska javnosti. Odbor je namreč v času sojenja pripravil različne množične proteste, ki so imeli tudi širše politične implikacije – med drugim so spodbudili nastajanje novih političnih strank.

Slednje so skupaj z Društvom slovenskih pisateljev spisale t. i. Majniško deklaracijo, ki jo je 8. maja 1989 na shodu v podporo četverici na Kongresnem trgu v Ljubljani prebral že pokojni Tone Pavček. Z njo so zahtevali spoštovanje človekovih pravic, demokracijo in suvereno državo slovenskega naroda.

Aprila 1990 so sledile prve demokratične volitve, maja istega leta pa je bila na podlagi njihovega izida imenovana prva demokratično izvoljena slovenska vlada, ki jo je vodil Demos.
In vloga Milana Kučana v aferi JBTZ, ki je bil leta 1988 šef slovenske partije?

Milan Kučan je v aferi JBTZ odigral eno izmed ključnih vlog, čeprav je svojo vpletenost v politično naročene aretacije vedno tajil, a so ga dokumenti postavili na laž. Kronologija, ki jo je sestavil analitski oddelek SDV, namreč vsebuje seznam 61 dogodkov v času od 26.4.1988 do 10.6.1988, v katerem je popisana aktivnost jugoslovanske tajne policije. Ta dokument predstavlja kronski dokaz, da je bil Kučan sproti o vsem obveščen. Kučan je namreč kot šef partije bil tudi eden izmed političnih šefov Udbe, ki je vedel dobesedno vse, kar se je dogajalo v državi.

Danes je povsem jasno, da je bil proces proti četverici (Janez Janša, Ivan Borštner, David Tasić in Franci Zavrl) izključno politične narave, z njim pa je soglašal tudi Kučan kot predsednik predsedstva CK ZKS. Slovenska partija si je s procesom JBTZ reševala lastni položaj, saj ji je Beograd dal jasno vedeti, da se mora z opozicijskimi poskusi vzpostavljanja demokracije obračunati, to pa je slovenska partijska vrhuška s pomočjo JLA in vojaškega sodstva tudi storila.

Kučan je to vedenje in soglašanje o procesu proti četverici uradno vedno zanikal, tudi kasneje na zaslišanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo, saj je on vendarle bil na čelo partije inštaliran kot nosilec socialističnega »humanejšega obraza«, kar pa seveda nikakor ne gre skupaj z represijo proti lastnim ljudem.

A da morda res ne bo kakšnega dvoma o tem, da je Milan Kučan leta 1988, v času slovenske pomladi predstavljal kakšnega izmed nosilcev le-te, je pojasnil prvi »sovražni element« partije v aferi JBTZ, Janez Janša. »Predsednik slovenskih komunistov in član najvišjega vodstva jugoslovanskih komunistov, je bil v prvi vrsti med tistimi, ki so z vsemi sredstvi slovensko pomlad skušali spodnesti in odnesti na smetišče zgodovine. V primeru, če je predsednik pod pojmom nosilec mislil to zadnje, na vprašanje niti ni treba odgovarjati,« je Janša sporočil Kučanu v odprtem pismu takoj po svoji odstaviti z mesta obrambnega ministra v letu 1994.

Proces proti četverici je obveljal za prelomen dogodek slovenske pomladi. V času procesa se je dokočno ugotovilo, da socializma v Sloveniji ni mogoče reformirati. A Kučan je še vedno bil zazrt v jugoslovanski politični center in bi z Beogradom sklepal kompromise, ki je denimo želel spremeniti tudi ustavo iz leta 1974 v smeri centralizma, slovenska oblast pa je leta 1988 privolila v spremembo zvezne ustave.

Članstvo v Zvezi komunistov se je konec osemdesetih let prejšnjega stoletja začelo močno osipavati, saj so nekateri manj ortodoksni, predvsem pa intelektualni člani le spredvideli, da je partija dušilka lastnega ljudstva, pa tudi po Vzhodni Evropi se je komunizem začel sesedati samega vase. Toda Kučan je izstope nekaterih vidnejših članov partije jemal kot osebni poraz, saj je bil z idejo komunizma pataloško povezan vse od njegovih mladih dni.

Pripis: Proces zoper četverico je potekal na način, da bi si slovenska politična oblast lahko umila roke, vendar pa ni dvoma, da je bila o njem obveščena od vsega začetka, so se strinjali sogovorniki na omizju ob 28. obletnici začetka afere. Ko je oblast opazila, na kakšen način so se na aretacijo odzvali ljudje, pa se je odločila za spremembo taktike.

Danes mineva 28 let od aretacije Janeza Janše, Ivana Borštnerja in Davida Tasića ter s tem začetka afere JBTZ, v okviru katere je bil pozneje obtožen tudi Franci Zavrl. Afera je ljudi različnih prepričanj poenotila v Odboru za varstvo človekovih pravic, ta pa je po mnenju mnogih okrepil prizadevanja za demokratizacijo, politični pluralizem in spoštovanje človekovih pravic ter pospešil pot do osamosvojitve.

Vodja omenjenega odbora Igor Bavčar je na omizju v organizaciji Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve ocenil, da je takratna slovenska politična oblast igrala dvojno igro. Pripravljena je bila žrtvovati del slovenske suverenosti, saj se je sodilo v srbskem jeziku, za proces pa je bilo pristojno vojaško sodišče. Nasploh je ves proces potekal na način, da bi si slovenska politika lahko umila roke, je povedal Bavčar.

Janez Janša se je strinjal, da je slovenski politični vrh želel ustvariti vtis, da z aretacijo nima nič. Na ta način je bil izbran tudi dan začetka afere oz. prve aretacije, saj je bil na ta dan celotni slovenski politični vrh v Beogradu, se spominja Janša. Da ni dvoma o obveščenosti slovenskega političnega vrha, se je strinjal tudi Igor Omerza, član tedanjega odbora za človekove pravice.

Politična oblast je očitno računala, da bo prišlo do tajnega sojenja brez možnosti civilnih odvetnikov in da tudi mediji procesu ne bodo namenjali velike pozornosti, je ocenil Janša. Vendar pa so se na tej točki po njegovih besedah ušteli. Kot je dejal Janša, obstaja celo pričevanje o tem, da je politična garnitura v kleti na Tomšičevi spremljala prenos zborovanja, v katerem se je na Kongresnem trgu zbralo med 30.000 in 40.000 ljudi.

Ravno na ta dan naj bi se politično vodstvo tudi odločilo za spremembo taktike, zato je v javnosti začelo potencirati vprašanje slovenskega jezika, je povedal Janša. Prav tako se je snovalcem afere po njegovih besedah začelo muditi in so skušali proces zoper četverico čim prej zaključiti. Da so postajali vse bolj nervozni, se spominja tudi David Tasić.

Janša je še dejal, da tudi tožilec iz procesa, Živko Mazić, živi v Sloveniji in da zgleda, da je Slovenija prebežališče za vse, ki so takrat delali proti njej.

Po prvih aretacijah je bil 3. junija ustanovljen še Odbor za varstvo pravic Janeza Janše, ki je pozneje prerasel v Odbor za varstvo človekovih pravic. Po današnji oceni Omerze je štel več kot 200.000 članov, od tega čez 100.000 individualnih članov, preostali pa so se mu pridružili v okviru organizacij.

Tudi znotraj Odbora za varstvo človekovih pravice so bile razlike, je na današnjem srečanju priznal Bavčar. Je pa poudaril, da so ravno iz odbora izšle ključne osebnosti, ki so pozneje sestavljale Demos. (sta/ured)