Hrvaška vlada tik pred razpadom, nove parlamentarne volitve pred vrati

Potem ko je podpredsednik hrvaške vlade in predsednik stranke Most neodvisnih list Božo Petrov zahteval odstop prvega podpredsednika vlade in šefa HDZ Tomislava Karamarka zaradi povezav Karamarkove soproge z družbo Mol, je predsednik največje vladne stranke sporočil, da bo vlada nadaljevala delo, a brez Petrova.

Hrvaški premier Tihomir Orešković je, tako kot večina ministrov, podprl Karamarka, medtem ko šest Mostovih ministrov meni, da bi moral prvi podpredsednik vlade odstopiti zaradi politične odgovornosti, ker je njegova soproga Ana Karamarko opravljala oglaševalska dela za podjetje glavnega lobista madžarske družbe Mol Josipa Petrovića, ki je tudi dolgoletni Karamarkov prijatelj.

Orešković je po današnji slavnostni seji parlamenta ob dnevu hrvaškega sabora izrazil prepričanje, da vlada lahko deluje še naprej s Karamarkom in Petrovom.

“Sem optimist in bom vztrajal do konca. Mislim, da imata Karamarko in Petrov nekatere skupne cilje. Vsem je skupen cilj, da izboljšamo Hrvaško ter da bo boljši standard vseh,” je izjavil Orešković. Zatrdil je, da napetosti v vladi ne ovirajo njegovega dela in da si prizadeva privabiti vlagatelje na Hrvaško.

Petrov je medtem danes potrdil, da ne vidi možnosti za sodelovanje Mosta s Karamarkom v vladi, potem ko so povedali, da bodo podprli predlog za glasovanje o nezaupnici Karamarku. Napovedal je, da bo končno odločitev sprejel nacionalni svet Mosta, a dvomi, da bodo znižali kriterije, ki so jih zastavili, ker “vlada ne more biti talka ene osebe”.

Novinarjem je povedal, da v vladi v zadnjih treh ali štirih dneh ni bilo nobene komunikacije ter da je pripravljen odstopiti s položaja podpredsednika, če bo Karamarko ostal v vladi. Kot “težko izvedljivo” je ocenil možnost, da bi v primeru njegovega odstopa Mostovi ministri ostali v vladi.

Mol in hrvaška vlada sta v sporu zaradi Ine, hrvaška energetska družba pa je strateški nacionalni interes, ki ga Karamarko ogroža, ocenjujejo v Mostu, kjer so tudi prvi spregovorili o nevzdržni povezanosti Karamarka in Mola. Mediji so nato objavili vrsto dokumentov, ki so razkrili dolgoletne poslovne povezave Karamarka in Petrovića.

Proti Karamarku je tudi 12 od 15 poslancev Mosta v saboru, ki bo najpozneje 18. junija odločal o nezaupnici prvemu podpredsedniku, kar je zahtevala največja opozicijska stranka SDP, in sicer tudi zaradi politične odgovornosti Karamarka, ki se prizadeva za ustavitev arbitražnega spora z Molom.

Po izbruhu afere je Karamarko od hrvaške komisije za določanje navzkrižja interesov zahteval, naj oceni, ali je kršil zakone o navzkrižju interesov zaradi poslovanja soproge s Petrovićem, preden je postal prvi podpredsednik vlade, a je opozicija to ocenila kot figov list, ker so prepričani, da ima Karamarko še tesnejše povezave z madžarskim in celo ruskim energetskim lobijem, ki naj bi ogrožala hrvaške nacionalne interese.

Petrov je tudi v pogovoru za današnji Večernji list izpostavil, da je Karamarko edina težava v vladi. Njegova stranka je pripravljena nadaljevati delo z Oreškovićem, če bo Karamarko odstopil. Če bo Karamarko preživel nezaupnico, so pripravljeni na predčasne parlamentarne volitve, ne glede na to, da jim je občutno upadla priljubljenost med državljani, je še povedal.

Karamarko napoveduje, da bo vlada obstala, a brez Petrova, ki ga je označil za “trn v peti”, ki ga bodo odstranili. Za današnji Jutarnji list je tudi dejal, da bodo zagotovili novo večino v saboru ter da predčasne parlamentarne volitve niso v interesu nikogar.

Opozicijska SDP se z izjavami ne vpleta v vladne spopade ter čaka na glasovanje o nezaupnici Karamarku. Za uspeh potrebujejo podporo 76 poslancev. Ob enotnosti opozicije in podpori Mosta je nadpolovična večina zlahka dosegljiva, a je še dovolj časa, da si nekateri poslanci premislijo, saj enotnosti ni niti med poslanci Mosta.

Medtem je predsednik SDP Zoran Milanović danes spomnil, da je HDZ napovedal lov na poslance zaradi zagotavljanja podpore Karamarku med glasovanjem o nezaupnici. Poslance je pozval, naj prijavijo državnem tožilstvu, če bodo tarče pritiskov največje vladne stranke.

“Glasovanje o nezaupnici ni pravosodni postopek, niti določanje navzkrižja interesov. Gre za oceno vsakega poslanca o ločevanju med tistim, kar je dopustno in kar je povsem nedopustno v javnem življenju in v politiki,” je dejal Milanović v pogovoru za komercialno Novo TV.

Predsednik največje opozicijske stranke se sicer v javnosti ni oglašal o zapletih v vladi, potem ko je sredi maja pojasnil socialdemokratsko pobudo za interpelacijo Karamarka.

Milanović je danes večkrat dejal, da vlada ne deluje ter da ni parlamentarne večine, kar se bo, kot je dejal, kmalu tudi potrdilo. Po njegovi oceni bodo sledile predčasne volitve. “Edini, ki je proti volitvam, je HDZ, ker jih bodo izgubil,” je ocenil.

V raziskavi, ki jo je v nedeljo zvečer objavila hrvaška komercialna Nova TV, je 35 odstotkov od 602 vprašanih ocenilo, da bo Karamarko prestal glasovanje o nezaupnici v saboru, medtem ko jih 33 odstotkov meni, da bo sledila nezaupnica in padec vlade.

Več kot dve tretjini anketirancev je prepričanih, da bi Karamarko zaradi afere moral odstopiti, več kot polovica pa je mnenja, da so edina rešitev nove parlamentarne volitve. Polovica jih je dejala, da bi Petrov moral odstopiti, če ne bo zrušil Karamarka.