Fišerjevo tožilstvo zavrglo obe ovadbi zaradi 80% uničenega arhivskega gradiva SDV

Ljubljansko okrožno državno tožilstvo je v zvezi z ovadbo Eve Irgl zoper zadnjega načelnika SDV Ivana Eržena odločilo, da postopka ni mogoče nadaljevati, ker ni mogoče najti elementov storitve kaznivega dejanja. Postopka tožilstvo ne bo nadaljevalo niti v primeru ovadbe nekdanjega kulturnega ministra Uroša Grilca zoper neznanega storilca.

Grilc je ovadbo podal marca 2014, ker je ocenil, da je prišlo do namernega in nezakonitega uničenja arhivskega gradiva nekdanje Službe državne varnosti (SDV). Na tožilstvu so za STA povedali, da je v omenjenem primeru državna tožilka že sprejela odločitev: “Zadevo je vložila ad acta; torej kot zaključeno.” Podrobnosti pa ne pojasnjujejo.
Kmalu za Grilcem, maja 2014, je ovadbo zaradi uničenja arhivskega gradiva SDV podala tudi Irglova, ki pa je v nasprotju z takratnim ministrom menila, da je krivec za uničenje znan. Za to je po njenem mnenju odgovoren Eržen, ki je, kot je dejala, marca 1990, mesec dni pred prvimi demokratičnimi volitvami, izdal obvezno navodilo, na podlagi katerega je bilo skupno uničenih okoli 80 odstotkov arhivskega gradiva SDV.

Na ljubljanskem okrožnem državnem tožilstvu so v zvezi z omenjeno ovadbo za STA pojasnili, da so maja 2014 od Irglove prejeli dopis z naslovom Informacija o sumu kaznivih dejanj pri uničevanju dokumentarnega in arhivskega gradiva (Ivan Eržen in ostali). Tožilstvo je zadevo obravnavalo, po prejemu dodatnih podatkov od Uprave kriminalistične policije Generalne policijske pa je junija lani ugotovilo, “da postopka ni mogoče nadaljevati, ker pri stvari ni bilo mogoče najti elementov storitve kaznivega dejanja“.  No, Milan Kučan je taka navodila odredil že leta 1995…

Milan Kučan: »Gre za zaščito arhivskega gradiva in za zaščito pravice do vpogleda vanj. Strokovnost, profesionalna etika, urejenost slovenskih arhivov – zgodovinskih, cerkvenih, arhivov ZKS, družbenopolitičnih organizacij in drugih, zlasti državnega arhiva Slovenije – zmanjšujejo bojazen, da državne listine, izročene arhivom v varstvo, ne bi bile dobro, zanesljivo, korektno in profesionalno varovane, če bo le preprečena politična samovolja pri poseganjih vanje.« STA, 7. november 1995

Milan Kučan se je na svečani akademiji ob 50. obletnici Arhiva Slovenije zavzemal tudi kot bi za zaščito pravice do vpogleda v prav vse arhivske vire, a med vrsticami se je zavzemal predvsem za zaščito arhivov partije in Udbe pred »nepooblaščenimi« pogledi vanj, kar se je kasneje pokazalo tudi v praksi.

Leta 2011 v času vladanja Pahorjevih socialdemokratov je izbruhnila prava afera, ko je dostop do javno dostopnih gradiv Arhiva RS preprečeval celo sam direktor Sove Sebastjan Selan. Parlamentarna Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki jo je takrat vodil Zvonko Černač, je obravnavala omejevanje dostopa do javno dostopnih gradiv Arhiva Republike Slovenije in na koncu seje sprejela sklep, da se proti Selanu in direktorju Arhiva Slovenije Draganu Matiću vloži kazenska ovadba, premierja Boruta Pahorja pa so pozvali, da naj ju krivdno razreši s položaja.

Omenjena komisija je v začetku leta 2011 direktorju Slovenske obveščevalno-varnostne agencije Sebastjanu Selanu že predlagala, naj »sanira škodo« oziroma iz dokumentov, ki so jih oktobra 2010 označili za zaupne, te oznake odstrani. Po njihovem mnenju naj bi šlo za kršitev zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva, saj naj bi Sova ovirala dostop do arhivskega gradiva nekdanje Službe državne varnosti (SDV). Znano je, da do arhivov SDV-ja ni mogel dostopati znani slovenski publicist Igor Omerza. Omerza je namreč pripravljal knjigo o aferi JBTZ in Odboru za varstvo človekovih pravic, pri tem pa mu Arhiv Slovenije in Sova nista hotela izročiti gradiva, čeprav zakon določa njegovo dostopnost. Po 65. členu zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih je namreč vse gradivo Službe državne varnosti, nastalo pred 17. majem 1990, splošno dostopno, razen občutljivih osebnih podatkov.

Selan oznake tajno iz dokumentov potem ni umaknil. Prav neverjetno je bilo, da je tudi premier Borut Pahor, ki se je celo udeležil omenjene seje, Selana nekritično vzel v bran in dejal, da »nimamo interesov varovati kogar koli. Ne jaz ne direktor Sove«. Selanovo dejanje je tako dobilo kritje tudi z vrha vlade, kar je bilo v neki demokratični državi povsem nedopustno početje. Jasno je bilo, da bi se z odprtjem arhivov razkrili občutljivi podatki nekaterih ljudi, ki so »harali« že v prejšnjem sistemu, danes pa v Sloveniji zasedajo pomembne položaje – to pa se nikakor ni smelo zgoditi. Morda bo ob 100. obletnici Arhiva RS leta 2045 glede tega kaj bolje… (sta/ured)