Romana Tomc: Rasna diskriminacija ne sodi v EU!

Piše: Romana Tomc, evropska poslanka

Skladno z Mednarodno konvencijo o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije pomeni »rasna diskriminacija« kakršnokoli razlikovanje, izključevanje, omejevanje ali dajanje prednosti na temelju rase, barve kože, porekla, narodnega ali etničnega izvora. Organizacija združenih narodov je 21. marec razglasila za svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji, z namenom promocije boja proti vsem oblikam diskriminacije in širjenja zavedanja o tem, da ta težava še zdaleč ni premagana. 21. marec zaznamuje obletnico pokola v Južnoafriški republiki leta 1960, ko je bilo na podlagi rasne diskriminacije ubitih 69 nedolžnih civilistov.

Evropska poslanka Romana Tomc se, v skladu z načeli Evropske ljudske stranke, katere članica je v Evropskem parlamentu, zavzema za spoštovanje človekovih pravic in enakost vseh ljudi, ne glede na njihovo rasno ali drugo pripadnost. »Naloga vseh ljudi je, da se proti tem neenakostim borimo in skupaj ustvarjamo družbo, ki bo enako odprta in sprejemljiva za vse ljudi. Predsodki na podlagi rasne ali narodnostne pripadnosti lahko mnogim preprečijo sodelovanje v družbi in izpopolnjevanje lastnega potenciala« je poudarila poslanka.

»Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških.« Tako se glasi drugi člen Pogodbe o Evropski uniji, ene ustanovnih pogodb te organizacije. Prav tako pa Unija stalno spremlja in dopolnjuje zakonodajo, da je ta v skladu z družbenimi spremembami. Direktiva o rasni enakosti iz leta 2000 je spremenila način boja proti rasni diskriminaciji. Le nekaj držav članic je že pred sprejetjem direktive imelo podobne zakone in mehanizme, velika večina pa je morala storiti velik korak k zadovoljitvi zahtev direktive. Sprejeta direktive iz leta 2000 tako ščiti ljudi pred diskriminacijo pri zaposlovanju, jim omogoča pravico do pritožbe, zagotavlja sankcije kršitev in hkrati spodbuja delodajalce in sindikate, da sodelujejo v boju proti diskriminaciji. Pomembno pa je, da se ljudje svojih pravic zavedajo in znajo v primeru kršitve primerno ukrepati.