Na slovenskih cestah lani 26 smrtnih žrtev med motoristi
Lani je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 1014 voznikov enoslednih motornih vozil, kar je po podatkih agencije za varnost prometa tri odstotke več kot leto poprej. Smrtnih žrtev med motoristi in mopedisti je bilo 26, oziroma devet več kot leto poprej, kar predstavlja 53-odstotno povečanje števila smrtnih žrtev med temi udeleženci v prometu.
Po analizi in pregledu stanja varnosti voznikov motornih koles in mopedov v letu 2015 Javne agencije RS za varnost prometa je moč oceniti tudi, da je na slovenskih cestah življenja izgubilo več voznikov motornih koles kot mopedistov, pa tudi povzročitelji prometnih nesreč so bili večkrat vozniki enoslednih motornih vozil (65 odstotkov) kot drugi udeleženci (35 odstotkov).
Tudi hudo telesno poškodovanih voznikov enoslednih motornih vozil je bilo v lanskem letu več kot leto poprej. Njihov število je po navedbah agencije naraslo na 213, kar predstavlja 20 odstotkov več kot v letu 2014, medtem ko je število lažje telesno poškodovanih tovrstnih voznikov višje za odstotek.
Delež umrlih voznikov motornih koles je bilo v letu 2015 96-odstoten, hudo telesno poškodovanih voznikov motornih koles je bil 77-odstoten, delež lažje telesno poškodovanih voznikov motornih koles pa je bil 63-odstoten.
Te številke so v primerjavi z daljšim, petletnim časovnim obdobjem po navedbah agencije še bolj šokantne, saj je “delež umrlih voznikov enoslednih motornih vozil v letu 2015 znašal 22 odstotkov med vsemi umrlimi v prometnih nesrečah in je največji v vseh petih letih”.
Sicer je ta delež v preteklih letih predstavljal okoli 18 odstotkov oz. v povprečju 23 umrlih motoristov ali mopedistov. Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom so povzročili vozniki enoslednih motornih vozil z najkrajšim oz. najdaljšim vozniškim stažem, 22 (85 odstotkov) voznikov enoslednih motornih vozil je umrlo na državnih cestah in le štirje (15 odstotkov) na občinskih cestah.
Motoristična sezona traja približno od aprila do oktobra, v tem času se zgodi tudi največ prometnih nesreč, v katerih so udeleženi motoristi, najpogosteje poleti. Lani je tako zgolj v poletnih mesecih umrlo kar 50 odstotkov vseh umrlih motoristov in mopedistov v tem letu.
Spodbuden je podatek, da letos ni ugasnilo še nobeno življenje med vozniki enoslednih motornih vozil, a da bi tako ostalo čim dlje, agencija pred glavno motoristično sezono, ki se je letos začela že precej zgodaj, opozarja tako voznike enoslednih motornih vozil kot vse ostale udeležence v prometu na strpno in preudarno vožnjo, ter na dodatno previdnost na cesti.
Za večjo varnost motoristov se bo v torek začela nacionalna akcija “Nesreča spremlja prepogumne. Vozimo pametno”, ki bo potekala do 10. aprila. (sta)
Zame je ob 30.000 registiranih motojrnh kolesih neumno prikazovati samo nesrče i nkolio se jih je ubilo. Kdor ima željo po dokazovanju, enako za skakanje s padalom, alpinizem, potapljanje ali pa vožnjo z motorjem na način, ki je nevaren, izpostavi svoje preživetje. In ne vem, čemu bi morlai ptoem vsi zato žalovati?
Tip gre plezat po steni, kjer je že 22 ludi umrlo, potem še on, im berem kakšna tragedija se je zgodila.
Če se ljudje želijo ubiti, naj pač se. Tako kot ima vsaka ženska pravico odločati o svojem telesu, jo ima tudi vsak motorist.
60% nesreč se zgodi zato, ker drug udeleženc enosledno vozilo spregleda. Indrastrukturno misnitrstvo, ki vodi podrolje prometa in je samo sebi najvčji izziv, ima 8 let star predlog bistvenegapovečanja opaznosti enoslednih vozil.
Izjemen korak prozi zdravi kmečki panogi pa, ko bo prvi norinar ali pisec česarkoli o prometu nehal obsojati za povzročitev nesreč cesto, promet, spolzko vozišče, meglo, sneg, astrološka znamenja…. Pol ljudi je toliko butastih, da ne znajo upabljati nti prehitevalega pasu. Pri mošek delu populacije pa francoskega stranišča. Bi vlada lahk oodprla še en državni urad za to, so pač nadarjeni za bluzenje.