Leta 2050 bodo v Sloveniji poleti temperature krepko čez 40 stopinj

Temperatura zraka v Sloveniji bo do sredine stoletja narasla za od 1,5 do 2,5 stopinje Celzija. “Porasti ekstremov pa so lahko precej večji – če imamo danes poleti ekstreme okrog 38 stopinj, lahko sredi stoletja pričakujemo temperature krepko čez 40 stopinj,” ob svetovnem dnevu meteorologije izpostavlja Mojca Dolinar z Urada za meteorologijo.

Dolinarjeva je na današnji predstavitvi podnebnih trendov in projekcij za Slovenijo v Ljubljani pojasnila, da se bo najbolj ogrelo spomladi. Pozimi lahko pričakujemo več padavin, bolj mokre zime, poletja pa bodo bolj suha. Pozimi bo več padavin, a manj snega, zato pričakuje v tem času več poplav.

“Dvig temperature ne pomeni, da bo vsako leto toplejše – še vedno bomo imeli vmes hladnejša leta. Nihanje pa bo okrog vedno višjega temperaturnega povprečja,” je povedala Dolinarjeva. Podatki zadnjih desetletji kažejo, da je bilo leto 2010 eno bolj hladnih, a še vedno je bilo tako toplo kot najtoplejša leta sredi 60. oz. 70. let. “Tako hladnih let, kot smo jih imeli takrat, v našem podnebju ne bomo več imeli,” je poudarila.

Vročih dni (ko dnevna temperatura preseže 30 stopinj) je bilo v 60. in 70. letih približno 10 vsako poletje, zadnja leta pa jih je okrog 30. Tropska noč (ko se ponoči temperatura ne spusti pod 20 stopinj), pa je bil nekoč izjemna redkost, medtem ko so jih lani v Ljubljani namerili kar 16.

“Z načrtovanjem lahk v veliki meri zmanjšamo škodo in preprečimo žrtve – podnebne informacije so tako zelo pomembne, da smo jih vpeli tudi v zakonodajo,” je še dodala Dolinarjeva. Informacije o prihodnjem podnebju so pomembne tudi pri načrtovanju objektov, kjer je življenjska doba dolga – ceste, železnice ipd.

Dolinarjeva poudarja, da lahko podnebne spremembe tudi izkoristimo. “V mestih večajo zelene površine in vodna telesa, da omilijo vročinske valove. Poznamo tudi že dobre prakse za načrtovanje energetsko učinkovite gradnje,” je dodala.

Andreja Sušnik z oddelka za agrometeorologijo je izpostavila, da bi morala imeti kmetijska zemljišča podnebno izkaznico, ki bi vključevala vodno bilanco, izhlapevanje, temperaturo tal, razvoj rastlin ipd. “Slovenija bi morala zgraditi pametno rajonizacijo, z vključevanjem novih meteoroloških dejstev,” je poudarila.

Vročina sproža vročinski stres tudi pri rastlinah in vpliva na zmanjšanje pridelka. “Če imamo štiri dni zapored nad 35 stopinj, se lahko pridelek zmanjša za 20 odstotkov, če več kot osem dni, se lahko zmanjša za več kot 50 odstotkov,” je opozorila.

Vročini se bo morala prilagajati tudi živinoreja, saj vročinski stres vpliva tudi na živali. Kravam na primer v hudem vročinskem stresu upade mlečnost, pride pa tudi do smrti živali.

“Jugovzhodna Evropa kaže scenarije pogostejših in tudi daljših suš, lahko tudi enoletnih ali več,” še dodaja Sušnikova.

Podnebne spremembe pa prinašajo tudi druge neposredne vplive – več podnebno spodbujenih migracij, več finančnih sredstev za sanacijo izrednih vremenskih dogodkov, geopolitična tveganja. (sta)