Hillary Clinton velika zmagovalka demokratskih strankarskih volitev v Južni Karolini
Ameriške televizije so razglasile za prepričljivo zmagovalko volitev za predsedniškega kandidata demokratske stranke v Južni Karolini nemudoma po zaprtju volišč samo na podlagi podatkov vzporednih anket, ki so pokazale, da je dobila več kot 80 odstotkov glasov temnopoltih volivcev in volivk.
V Južni Karolini temnopolti sestavljajo 60 odstotkov volilnega telesa demokratske stranke in ti so v skladu z napovedmi izrazili zaupanje Clintonovi. Še posebej to velja za temnopolte starejše od 65 let, saj je med njimi osvojila kar 96 odstotkov glasov, njen nasprotnik senator iz Vermonta Bernard Sanders pa le tri odstotke.
Glede na podatke vzporednih anket je Clintonova osvojila večino moških in žensk, večino manj in bolj izobraženih, večino bogatih in revnih, večino poročenih in samskih, večino liberalnih in konservativnih demokratskih volivcev.
Sanders je osvojil večino glasov volivcev starih med 18 do 29 let starosti, dobil je tudi večino belih glasov in od tega tudi večino belih žensk (51 proti 49 odstotkom), večino volivcev, ki so se opredelili za neodvisne in večino volivcev, ki so se prvič udeležili tega dogodka.
Sanders ni počakal na uradne izide in je Clintonovi čestital 20 minut po zaprtju volišč, ko so prešteli le dva odstotka glasov. Spomnil je, da je on na podoben način zmagal v New Hampshiru in zatrdil, da njegova revolucija raste in se bo nadaljevala.
Podrobno: Demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton je po veliki zmagi na strankarskih volitvah Južne Karoline proti senatorju iz Vermonta Bernardu Sandersu zbodla vodilnega kandidata republikancev Donalda Trumpa in dejala, da Amerike ni treba znova narediti velike, ker je že velika.
Velika je bila tudi njena zmaga v Južni Karolini s katero je dobila zagon pred 1. marcem, ko bodo strankarske volitve in zborovanja v 11 zveznih državah ter v Ameriški Samoi naenkrat, volili pa bodo tudi demokratski izseljenci. Takrat si bosta Clintonova in Sanders razdelila 865 delegatov, za zmago in osvojitev strankarske nominacije pa jih je potrebnih 2383.
Clintonova je z zmago v Južni Karolini dobila najmanj 31 delegatov za strankarsko konvencijo julija v Philadelphii, Sanders pa najmanj 12 od skupaj 59 delegatov, ki so bili na voljo. Po štetju tiskovne agencije AP ima Clintonova sedaj na svoji strani že 536 delegatov, Sanders pa najmanj 83 v kar so všteti tudi super-delegati, strankarski veljaki, ki glasujejo neodvisno od izidov volitev.
Clintonova je v Južni Karolini zmagala veliko bolj prepričljivo kot so ji napovedovale ankete. V Iowi sta bila s Sandersom praktično izenačena, v New Hampshiru je Sanders slavil s 60 proti 38 odstotkom, v Nevadi pa Clintonova s 53 proti 47 odstotkom. V Južni Karolini je Clintonova po 65 odstotkih preštetih glasovih glasov vodila kar s s 74 proti 25 odstotkom.
V Južni Karolini temnopolti sestavljajo 60 odstotkov volilnega telesa demokratske stranke in ti so v skladu z napovedmi izrazili zaupanje Clintonovi več kot 80-odstotno. Še posebej to velja za temnopolte starejše od 65 let, saj je med njimi osvojila kar 96 odstotkov glasov, njen nasprotnik pa le tri odstotke.
Glede na podatke vzporednih anket je Clintonova osvojila večino moških in žensk, večino manj in bolj izobraženih, večino bogatih in revnih, večino poročenih in samskih, večino liberalnih in konservativnih demokratskih volivcev.
Sanders je osvojil večino glasov volivcev starih med 18 do 29 let starosti, dobil je tudi večino belih glasov in od tega tudi večino belih žensk (51 proti 49 odstotkom), večino volivcev, ki so se opredelili za neodvisne in večino volivcev, ki so se prvič udeležili tega dogodka.
Sanders ni počakal na uradne izide in je Clintonovi čestital 20 minut po zaprtju volišč, ko so prešteli le dva odstotka glasov. Spomnil je, da je on na podoben način zmagal v New Hampshiru in zatrdil, da njegova revolucija raste in se bo nadaljevala. Glede na ankete v državah 1. marca se bo revolucija malce upočasnila, saj Clintonova vodi v veliki večini držav.
Med njimi v Alabami, Arkansasu, Georgiji, Oklahomi, Tennesseeju, Teksasu in Virginiji, pri čemer gre za države, ki bodo novembra verjetno volile republikanca. Sanders ima možnosti v Massachusettsu, Minnesoti in Koloradu, zmagal pa bo brez dvoma v domačem Vermontu in ker se delegatski glasovi delijo proporcionalno, se revolucija ne bo končala.
Sanders je sicer že uspel Clintonovo premakniti malce bolj v levo, kot bi si želela sama pred splošnimi volitvami, kar je bilo opazno tudi v njenem zmagovitem govoru v Južni Karolini, kjer je poudarjala socialne teme in zanemarila vprašanja nacionalne varnosti. Slogan Trumpove kampanje je, da je treba Ameriko narediti spet veliko in Clintonova je dejala, da Amerika ni nikoli prenehala biti velika.
“Potrebno jo je narediti celo in rušiti ovire, ne pa graditi zidove,” kar je Trumpova ideja zaradi katere je prišel navzkriž celo s papežem Frančiškom. Clintonova torej vsaj trenutno računa na to, da bo Trumpu uspelo osvojiti nominacijo republikanske stranke.
V govoru je ošvrknila korporacije, ki selijo delovna mesta v tujino in ne plačujejo svojega deleža davkov, kritizirala je navijanje cen zdravil in napovedala, da nobena banka ne bo prevelika, da propade in noben direktor premočan, da bi šel v zapor.
Največ aplavza je požela, ko je pozvala k povišanju plač za srednji razred in odpiranju dobrih novih delovnih mest. Kot večkrat doslej med kampanjo, je izpostavila pet mater katerih otroci so umrli zaradi policijskega ali rasističnega nasilja in napovedala reformo kazensko-pravnega sistema, pa tudi imigracijskega in odpravo vseh vrst diskriminacije na čelu z diskriminacijo žensk. (sta)