Kot smo napovedali: Cerar ni sprejel odstopa ministra Mramorja! To je ta paradržava…

Premier Miro Cerar je sporočil, da ni sprejel odstopa ministra za finance Dušana Mramorja. Ta ga je ponudil, saj je ocenil, da je zaradi prejemanja spornih dodatkov za stalno pripravljenost izgubil zaupanje javnosti. Po oceni Cerarja Mramor svoje delo opravlja požrtvovalno in uspešno, zato bi njegov odstop lahko škodoval interesom Slovenije.

No, Mramorjeva ponujen odstop je tako bil samo farsa, saj sta se finančni minister in premier o tem prej uskladila – o tem ni dvoma. In to je ta paradržava, ki smo jo na Politikis.si napovedali prek Twitterja že pred štirimi dnevi… 

Cerar je danes na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril, da je Mramor svojo napako obžaloval, se zanjo javno opravičil in jo bo tudi v celoti popravil, saj je napovedal, da bo dodatek v celoti vrnil, s tem pa je pokazal, da se zaveda odgovornosti.

Pri tem je Cerar tudi sam obžaloval, da se vprašanje zakonitosti izplačevanja dodatka na višji ravni ni rešilo že v letu 2008, ko so ga fakultete začele izplačevati. Po njegovem tudi ni nepomembno, da je do razkritja o izplačevanju dodatkov prišlo pod vlado, ki jo vodi SMC.

Predsednik vlade je povedal, da ministre ocenjuje glede na njihovo delo. In Mramorju je uspelo doseči ključen cilj vlade – stabilizirati javne finance, poleg tega je ključno je pripomogel k sprejetju izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu, je dejal Cerar. “Z njegovim ključnim vložkom nam je uspelo to, kar prej več let ni uspelo nikomur,” je dejal.

Cerar je med Mramorjevimi dosežki izpostavil tudi sprejetje strategije upravljanja z državnim premoženjem, prenovitev SDH in uveljavljanje načel dobrega upravljanja v praksi. Ministrovo delo je priznano tudi na mednarodni ravni – britanska revija The Banker je Mramorja izbrala za evropskega finančnega ministra leta 2016.

Slovenija je “z opaznim prispevkom” ministra Mramorja v letu 2014 dosegla razmeroma visoko in stabilno gospodarsko rast, ki je trajala tudi v letu 2015 in se razteza tudi v leto 2016, hkrati je država znižala proračunski primanjkljaj pod tri odstotke BDP v letu 2015, v letu 2017 pa naj bi po predvidevanjih ta dosegel 1,5 odstotka BDP, je nanizal premier.

“Vsi ti ukrepi in mnogi drugi, ki jih je predlagal in pomagal izvajati minister Mramor, so močno pripomogli k temu, da je Slovenija izboljšala konkurenčnost in se na lestvici Doing Business povzpela na 29. mesto,” je navedel in dodal, da so se v času te vlade tudi izboljšale bonitetne ocene Slovenije, s čimer so se izboljšali tudi pogoji za zadolževanje države. Z znižanjem zahtevane donosnosti na državne obveznice na 1,5 odstotka je država po premierjevih besedah prihranila pol milijarde evrov.

Cerar je bil kritičen zaradi pogostih pozivov k odstopu ministrov. “Z vseh strani dežujejo zahteve po odstopih v časih, so se kazalci izboljšujejo,” je dejal Cerar in dodal, da je država v ključnem obdobju.

“Letos je ključno za zdravstvo, javne finance so končno urejene, postajamo dober gospodar. Sedaj pa, potem ko smo sprejeli dva proračuna in rebalans, ima nekdo interes, da ta vlada gre. Ampak ta vlada ne bo šla, ampak bo opravila svoje delo. Zato ne bom dovolil, da rušijo vlado,” je poudaril predsednik vlade.

Glede ocene dela posameznih ministrov je povedal, da je njihova poročila o delu že prejel, do petka pa pričakuje še prioritete, ki so si jih zastavili v tem letu. Nato bodo vse skupaj obravnavali in ocenili, ali ministri delajo dobro in ali so njihove prioritete prave. “Objektivni merljivi rezultati dokazujejo, da je vlada na dobri poti, zato bom vztrajal, da na tej poti nadaljujemo,” je dejal Cerar.

Cerar je na novinarsko konferenco sicer prinesel napis: “Slovenec sem. Ne jamram. Iščem rešitve”. Glede napisa je dejal, da je “to naša prihodnost”. “Če bomo šli v tej smeri, imamo prihodnost. To je moje sporočilo,” je pojasnil premier.

Mramor je na položaju finančnega ministra v Cerarjevi vladi od jeseni 2014. Poleg doseženih rezultatov si je do zdaj nakopal tudi številne nasprotnike. Posebej se je zameril županom, ki so zaradi njegovega vztrajanja pri nižjih povprečninah večkrat odločno zahtevali njegov odstop. Tudi v javnem sektorju, nazadnje med policisti, je z nadaljevanjem številnih ukrepov iz časov krize kljub izboljšanju makroekonomskega položaja v državi vzbudil veliko nejevolje. Vse glasnejši so bili v zadnjem času tudi njegovi nasprotniki v politiki.

S predlogom davčne reforme je proti koncu lanskega leta tako razburil gospodarstvenike, da se ga je odločil umakniti. Vlada je tako predlagala le minimalne davčne korekcije, pa še te le začasne. Za nekaj let je bila preložena tudi predvidena uvedba davka na nepremičnine. (sta/ured)