HLADNI TUŠ IZ CERARJEVEGA KABINETA. En Slapnik na dan prežene (davkoplačevalske) eure stran!

Ko se državni sekretar v Cerarjevem kabinetu Tadej Slapnik loti kakšnega projekta, ne varčuje ne časa, ne denarja.  Javnega seveda. To velja tudi za njegovo “reševanje” trgovca Tuša.

Od maja 2015 dela na projektu razvoja koncepta potrošniškega zadružništva, ki naj bi zraslo na pogorišču v dolgovih potapljajočega se trgovskega podjetja Tuš.  Idejo o reševanju slovenskih trgovcev prek zadružništva je Slapnik prvič javno ponudil ob prodaji Mercatorja Agrokoru.  Vendar je bilo časa takrat premalo in banke so bile do Mercatorja veliko bolj neusmiljene kot so do Tuša.  Mercator je bil prodan.  Slabe dve leti zatem je Slapnik zagrabil novo priložnost.  Mirko Tuš se utaplja v dolgovih, bankam  naj bi moral vrniti 380 milijonov evrov, dobavitelji pa ga menda terjajo za dodatnih 120 milijonov.  Napovedani moratorij na vračanje dolgov, ki naj bi mu ga zagotovile banke upnice, je po mnenju finančnikov nevzdržen. Tuševi prihodki so lani prvič po dolgem času  padli pod 500 milijonov evrov,  razmerje med zadolženostjo in donosnostjo pa  se je zelo poslabšalo. Možnosti, da bi Tuš dolgove vrnil iz poslovanja in podjetje rešil pred  bankrotom, zato praktično ni več.

Odločitev o tem kako se bo zaključila zgodba Tuš je sedaj v rokah konzorcija bank upnic, ki so sicer mimo vsake zdrave poslovne logike,  že napovedale novi reprogram Tuševih dolgov do leta 2018. Povezavo med  tveganim ravnanjem bank in projektom, ki ga sam pripravlja, je Slapnik sicer zanikal, češ da on ni svetovalec bank. A samo naivni verjamejo, da bi banke upale na svojo pest podaljševati tako visoke kredite tako zelo zadolženemu podjetju. Že samo ukvarjanje vlade s Tušem je državnim bankam signal, da imajo pokrit hrbet za odločitve, saj za »projektom stoji država«.

Toda državni uslužbenec Slapnik gre še dlje. Javnost zavaja z napovedjo, da bodo banke podprle njegov projekt samo zato, ker je dober in ker v njem vidijo poslovni interes?! In zakaj bi banke podpirale Slapnikovo zavajanje? Je res projekt tako dober?  Poglejmo dejstva in poglejmo kako nam jih Slapnik postreže.

Konkurenca med slovenskimi trgovci je izjemna: Slovenija se na lestvici po številu trgovskih prodajnih površin na prebivalca, uvršča kar na četrto mesto v Evropi. Diskontni trgovci so zelo prilagodljivi in jemljejo tržne deleže klasičnim trgovcem. Da bi bila zadruga v takem poslovnem okolju uspešnejša od naprimer globalnega igralca, kakršen je Spar, je čisto zavajanje. Ni niti enega primera, ki bi to dokazoval. Na trgu bo uspešen tisti, ko bo znal dobiti potrošnike in ne tisti, ki se razglaša za zadrugo ali za edinega pravega slovenskega trgovca.

Druga Slapnikova populistična  teza, s  katero kuša utemeljiti potrebo po prestrukturiranju trgovskega podjetja Tuš v zadrugo je nacionalni pomen Tuša, češ Tuš je edini slovenski trgovec, kar seveda ni res. Slovenski trgovec  je tudi Jager, ki sploh ni znan po dobrih slovenskih izdelkih. Občasno se zdi, da Jager celo preprodaja blago, kupljeno v Todorićevih Velpro diskontih. Bolj od Jagra je slovenski trgovec Spar, saj proda mnogo več slovenskega blaga, kot Tuš in Jager skupaj! Največ slovenskega blaga pa seveda še vedno proda Todorićev Mercator, ker ima pač največ trgovin. Vse ostalo »nabijanje« o slovenskih trgovcih je čisti populizem. Če bi Tuš propadel, bi banke njegove trgovine pač prodale drugim trgovcem, ki prav tako vsi prodajajo slovensko blago.

Grožnja s propadom slovenskih dobaviteljev je torej odveč. Potrošniki bodo še vedno kupovali Alpsko mleko in Laško pivo, samo da bodo to povečini storili čez cesto v Sparu ali v Mercatorju! Zakaj torej Slapnik straši s propadom dobaviteljev? Se bodo trgovci med seboj kar zmenili, da ne bodo več prodajali slovenskih izdelkov? Zakaj bi to storili? Slovenci smo precej zvesti domačim blagovnim znamkam,  zato jih trgovci radi uvrščajo na svoje police. In tisti, ki bo ponudil slovenske izdelke po dostopni ceni, bo v tej trdi bitki zmagal.

Za zaključek pa še ena o državljanih: Slapnik namreč rad manipulira s podatki o karticah zvestobe. Med ključnimi lastniki poslovne zadruge Tuš naj bi bili poleg dobaviteljev prav sedanji lastniki Tuševih kartic zvestobe. Kar 150-200 tisoč naj bi se jih vključilo v zadružni sistem.  Od kje Slapniku trditev, da obstaja 200 tisoč Tušu vdanih potrošnikov, ki bodo v smeti vrgli Mercatorjeve Pike, Sparove kartice zvestobe in Leclercove eure, ki jih dobijo s popusti?  Slovenski potrošniki smo zreli in kupujemo pri več trgovcih. In se ne bomo odpovedali nobenemu popustu pri nobenem trgovcu! Slapnik nas prepričuje naj nekaj let kupujemo v Tušu izdelke po polni ceni, popuste pa naj vlagamo v zadrugo. Zakaj že? Potrošniki, dragi tovariš gospod Slapnik, bomo hoteli samo še več popustov. In trgovci nam jih bodo dali. Če ne v vaši zadrugi, pa tam čez cesto. Denarja v nogavicah pa itak nimamo. Zato pozor: en Slapnik na dan, prežene (davkoplačevalske) eure stran!

Zares podjetni aparatčik iz Cerarjevega kabineta Tadej Slapnik. A z njegovim zadnjim “projektom” dela veliko medvedjo uslugo tako javnim financam kot državljanom-potrošnikom…