ESČP se pripravlja na sprejem pritožb beguncev
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je pripravljeno na sprejem večjega števila zahtev prosilcev za azil in migrantov po nujnem ukrepanju, je danes povedal predsednik sodišča Gudio Raimondi. Glede na število izrečenih sodb pa tako kot leta 2014 ostajajo med glavnimi kršiteljicami človekovih pravic Rusija, Turčija in Romunija, je dejal.
Ob predstavitvi letnega poročila dela sodišča je Raimondi povedal, da so po lanskem stopnjevanju begunske krize v Evropi na sodišču okrepili ustrezen urad za nujno ukrepanje. Lani so ustavili izgon 56 Afganistancev, Palestincev, Sircev in drugih beguncev iz več držav članic EU, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Med drugim so prejeli 24 pritožb beguncev po nujnem ukrepanju, ker ne želijo biti vrnjeni na Madžarsko. Sodišče je doslej pozitivno odgovorilo na deset pritožb. Dve pritožbi so že naslovili na Avstrijo in bi ju morali obravnavati v prvih šestih mesecih letošnjega leta, je povedal po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa.
Poudaril je še, da za zdaj vpliv begunske krize na delo sodišča še ni pomemben, kljub temu pa so že pripravili akcijski načrt za morebiten večji priliv pritožb po 39. členu konvencije, kot so na primer blokade vrnitev beguncev v države, kjer po oceni ESČP ne bi spoštovali človekovih pravic.
Raimondi je na letni novinarski konferenci v Strasbourgu sicer lansko delo sodišča označil kot na splošno zadovoljujoče, a izpostavil, da je dela še veliko in da je potrebno nadaljnje tesno sodelovanje z državami članicami. Članice pa morajo endemične probleme rešiti doma, namesto da pridejo do sodišča, so sporočili s sodišča.
Konec lanskega leta je bilo nerešenih primerov še 64.850, kar pomeni sedem odstotkov manj kot konec leta 2014, ko jih je bilo 69.900.
Sodišče je ob tem danes objavilo svoje letno poročilu o delu za leto 2015.
Raimondi je izpostavil, da je med 47 evropskimi državami največ sodb zaradi kršitve vsaj enega člena Evropske konvencija o človekovih pravicah sodišče lani izreklo Rusiji (109), Turčiji (79), Romuniji (72), Ukrajini (50), Grčiji (43) in Madžarski (42).
Sloveniji je bilo, kot kaže poročilo, izrečenih 13 sodb. Največkrat – šestkrat – je sodišče ugotovilo kršitev zaradi dolžine postopka.
Na dan 31. decembra lani je bila večina nerešenih primerov, in sicer 21,4 odstotka, iz Ukrajine (13.850 tožb), nato Rusije (14,2 odstotka/9200 tožb), Turčije (13 odstotkov/8450 tožb) in Italije (11,6 odstotka/7550) ter Madžarske (4600 tožb). Polovica od prioritetnih primerov pa zadeva Madžarsko in Rusijo, je izpostavil.
Nerešeni primeri proti Sloveniji so znašali 2,5 odstotka vseh in jih je bilo 1650. Lani je bilo vloženih proti Sloveniji 212 tožb, kar pomeni 1,03 na tisoč prebivalcev. To je najmanj od leta 2012. Še leta 2014 jih je bilo vloženih 352, kažejo podatki v poročilu.
Največ vloženih tožb na ESČP na tisoč prebivalcev je bilo sicer lani vloženih proti Madžarski – 4,3 na tisoč prebivalcev (4235). (sta)
