Merklova že malo obrača ploščo: Afganistance svari, da imajo malo možnosti za azil
Nemška kanclerka Angela Merkel je afganistanskemu predsedniku Ašrafu Ganiju danes na pogovorih v Berlinu zagotovila, da bodo nemški vojaki v prihodnjih letih ostali v Afganistanu. A obenem je kanclerka poudarila, da imajo prebežniki iz Afganistana, ki so se v zadnjem času zatekli v Nemčijo, le malo možnosti za azil v tej državi.
“Ne bi smeli vzbujati lažnega upanja,” je na skupni novinarski konferenci z Ganijem dejala Merklova. Kot je pojasnila, je Nemčija iz humanitarnega vidika dolžna pomagati Afganistancem, ki so sodelovali z nemškimi oboroženimi silami ali drugimi nemškimi organi v Afganistanu ter so se zaradi tega znašli v nevarnosti.
“A tisti, ki so prišli v Nemčijo izključno iz ekonomskih razlogov, nimajo pravice do azila v državi,” je izpostavila in dodala, da bodo te prišleke vrnili v domovino.
Merklova je kot alternativo begunstvu predlagala, da bi Afganistanci ostali na varnih območjih znotraj svoje države, kjer bi po njenem morali imeti upanje na prihodnost.
V zadnjih mesecev se je število Afganistancev, ki so v Nemčiji zaprosili za azil, močno povečalo. Samo oktobra so jih po vsej državi registrirali kakih 31.000, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Afganistanski predsednik je danes dejal, da bi morali imeti Afganistanci bolj realno sliko o Nemčiji. “Ulice te države nikakor niso tlakovane z zlatom,” je ponazoril.
Merklova je Ganiju sicer danes zagotovila, da bo Nemčija storila vse, kar je v njeni moči, da pomaga pri razvoju in stabilizaciji Afganistana. Po njenih besedah načrtujejo, da bi zaradi napetih varnostnih razmer v Afganistanu nemški vojaki tam ostali tudi v prihodnjih letih.
Zunanji ministri članic zveze Nato so sicer v torek podaljšali misijo za urjenje afganistanskih varnostnih sil v leto 2016. Tudi v prihodnjem letu Nato v Afganistanu ostaja z okoli 12.000 vojaki, od tega naj bi bilo 980 nemških.
Po napovedih Merklove se bodo nemški vojaki v Afganistanu borili proti tihotapcem ljudi in mrežam za ponarejanje potnih listov. Gani je tihotapljenje ljudi označil za “grozen in zelo nevaren proces”, v katerem ljudje plačajo med 20.000 in 25.000 dolarjev za zelo tvegano pot. (sta)