Karl Erjavec: Migracijski val ne bo popustil

Na vprašanje predsednika OZP Jožefa Horvata (NSi) o postavitvi ograje na avstrijsko-slovenski meji, je Erjavec odgovoril, da ne gre za ponovno vzpostavitev nadzora znotraj schengenskega območja po členu 24. člena schengenskega zakonika, temveč gre za urejanje migracijskega vala.

Kot je pojasnil, avstrijska ograja poteka od slovenske meje proti notranjosti Avstrije, in sicer ob železniški progi in ob avtocesti. Avstrijci “počnejo enako, kar Slovenija počne na južni meji – postavljamo tehnične ovire, katerih namen je nadzor vstopa in preprečevanje neprijetnih dogodkov”, je dejal.

Zagotovil je, da so avstrijske oblasti slovensko stran seznanile s svojimi načrti in “stvari skupaj operativno obvladujemo”. “Skupaj želimo zagotoviti čim več varnosti, ko gre za upravljanje z migracijskim valom,” je zatrdil.

Kot je nadaljeval, schengenska pravila niso prilagojena za tako množične migracije, s katerimi se soočamo v tem trenutku. Zato bo moralo po njegovih besedah slej ko prej priti do nadgradnje teh pravil, saj so bila prilagojena običajnim migracijskim tokovom, ki so se v Evropi dogajali v preteklosti.

Horvat je Erjavca spraševal tudi glede predloga nizozemskega finančnega ministra in šefa evroskupine Jeroena Dijsselbloema za vzpostavitev mini schengenskega območja, v katero Slovenija ne bi bila vključena. Erjavec je dejal, da ne gre za uraden predlog in da ga na svetih EU niso obravnavali, zato je skrb v tem trenutku odveč. Kot je poudaril, je tudi predsednik vlade Miro Cerar zelo jasno povedal, da če bi prišlo do takšne pobude na ravni Evropskega sveta, bi jo takoj zavrnil.

Erjavec je na vprašanje o slovenskem prispevku v zvezi Nato ponovil, da varnost ni samoumevna in da mora Slovenija izpolnjevati zaveze, ki jih je dala zavezništvu. Glede na mednarodne okoliščine in varnostne grožnje bo po njegovem mnenju treba okrepiti varnostne sisteme, od obrambnega sistema do policije in obveščevalnih služb. “Slovenija ni otok, ki mu ne pretijo tovrstne grožnje,” je opozoril.

O tem, kaj pomenijo v zadnjih mesecih spremenjene mednarodne varnostne okoliščine in kakšne ukrepe mora zato Slovenija sprejeti, bosta v četrtek razpravljali koalicija in vlada, je v izjavi za STA pojasnil Erjavec. Spomnil je, da so jo v času gospodarske in finančne krize “najslabše odnesli” ravno resorji, ki zagotavljajo varnost, in je zato potrebno ta trend glede na spremenjene varnostne razmere spremeniti. Ponovno bo treba po njegovih besedah razmisliti o tem, koliko finančnih sredstev lahko prispevajo za to, da bodo lahko zagotavljali ustrezen nivo varnosti.

Kako natančno bo Slovenija to izvedla in, ali bodo potrebne spremembe državnega proračuna za prihodnji dve leti, ni neposredno odgovoril, saj je to stvar odločitve vlade in ministra za finance Dušana Mramorja. Kot je dodal, je njegova odgovornost kot ministra za zunanje zadeve to, da opozori na grožnjo varnostne krize v mednarodni skupnosti.

Mir si zagotavljamo v sklopu organizacij kot sta EU in Nato, a mora tudi Slovenija prispevati svoj del odgovornosti za večjo varnost tako mednarodno kot doma, je poudaril minister. Po njegovih besedah gre zlasti za vprašanje kapacitet in zmogljivosti naših obveščevalnih in varnostnih služb. Torej tudi za vprašanje, ali imajo vse potrebno za pravočasno pridobitev informacij, ki zagotavljajo varnost. Obveščevalna dejavnost je ena ključnih na področju preprečevanja terorističnih aktivnosti, je še spomnil Erjavec. (sta)

 Karl Erjavec