Kako so “levičarji” na Pojbičevem tvitu kazali svojo argumentacijsko “superiornost”

Piše: Aleš Ernecl, filozof in urednik

Da je Pojbič s svojim tvitanjem, s katerim je postal tarča posmeha s strani, predvsem na družabnih omrežjih bolj prisotnega »levega podmladka«, naredil kakšno škodo, je špekulativna hipoteza, za katero dokazil iz naslanjača ni mogoče dobiti, vprašanje pa je, če lahko raziskave hiš, specializiranih za to področje, pokažejo relevantne rezultate, ki bi lahko služile zavračanju/potrjevanju omenjene hipoteze. In kaj je Pojbič v ponedeljek tvitnil? »Poskus uničenja osnovne celice družbe to je družina, je neprestana želja komunistov, ker za njih ne opstaja nobena vrednota razen pokoli.«

Špekuliramo lahko, da se svojim podpornikom ni zameril, da so njegovi in nasprotniki SDS že poprej imeli o njem izjemno nizko mnenje, pa je »šeranje« njegovega tvita med njimi samimi, poleg tega, da je v smislu, da služi kot argument v prid potrjevanju novele družinskega zakonika, deplasirano, pač izključno in samo »šeranje« med že poprej istomislečimi, da je deloma lahko vplival na mnenje neopredeljenih in na tiste sicer »desničarje«, ki živijo v okoljih s prevladujočo, k »levici« se nagibajočo populacijo, ki se identifikacije z »desno« argumentacijo tipa Pojbičeve sramujejo. Zdi se, da če kakšno, največjo škodo omenjeni tviti delajo prav nazadnje omenjeni populaciji. A pustimo to ob strani in poglejmo, v kakšne namene so med drugim njegov tvit uporabili omenjeni iz uvoda…

S strani »levičarjev« ničesar pretresljivo novega, tako delujejo ves čas: smešenje nespretnosti v komunikaciji z javnostjo s strani nekaterih »desničarjev« predstavljajo kot argument v podporo trditvi, ki jo v nasprotju z »desnico« zagovarja »levica«. Pa lahko vidite pozive tipa: »Če doslej še niste bili prepričani, ali boste šli na referendum ali ne, vas bo ta tvit gotovo prepričal!«

Njihovo razmišljanje je pravzaprav »živa preproščina«, za kakršne sicer želijo predstaviti javne izstope nekaterih »desničarjev«, ki zaradi takšnih ali drugačnih razlogov niso dovolj elokventni, retorično spretni, na tekočem z mainstream družboslovno – humanističnim jezikovnim besednjakom, ki svojih argumentov ne znajo dovolj sofisticirano in slovnično pravilno formulirati: če se je med tistimi, ki zagovarjajo trditev x, znašel nek po naših kriterijih »bebec«, ta trditev mora biti napačna.

Lahke tarče si izbirajo in se tega sploh ne zavedajo, ti ljudje so resnično prepričani, da imajo za nasprotnike le pojbiče tega sveta, pa premnogokrat v svojem napuhu sploh niso pozorni na krhkost ali celo odsotnost lastne argumentacije. A prihaja dan, ko jim bo nasproti stopila neka nova »desnica«, nekaj, kar sicer sramežljivo, a že obstaja. Mladi, inteligentni, izobraženi in predvsem na argumentacijo pozorni »desničarji«, ob katerih bo njihov »know how« izpadel kot se njim dozdeva, da ob njih izpadejo pojbiči.