Mini schengen postaja vse bolj realna možnost – in to za naslednji 2 leti!
Notranji ministri EU bodo v petek v Bruslju razpravljali o možnosti vzpostavitve do dveletnega nadzora na notranjih mejah v schengnu. Omenja se možnost tega ukrepa v Grčiji, kar nekateri tolmačijo kot začasno izključitev države iz schengna, ali v več drugih državah, kar pa je mogoče tolmačiti kot vzpostavitev mini schengna.
Članice schengenskega prostora, v katerem ni sistematičnega preverjanja potnih listin in je tako poleg evra najbolj otipljiva korist članstva v EU, lahko nadzor na notranjih mejah začasno uvedejo v treh primerih.
Prva možnost dopušča enostransko uvedbo začasnega nadzora ob nenadni in nepričakovani grožnji, na primer v primeru terorističnega napada, za največ deset dni z možnostjo podaljšanja do dveh mesecev.
To drugo možnost so uporabile vse države, ki so se v begunski krizi odločile za uvedbo začasnega nadzora: najprej Nemčija, nato Avstrija, Slovenija, Madžarska in Švedska. Slovenija in Madžarska sta sicer vmes začasni nadzor odpravili.
V primeru resne grožnje javnemu redu ali varnosti lahko članice izjemoma uvedejo nadzor na notranjih mejah za 30 dni z možnostjo podaljšanja do šest mesecev. To možnost zdaj uporablja Nemčija zaradi migracijskega toka.
Pred begunsko krizo pa so članice ta ukrep uporabljale ob velikih napovedanih športnih ali političnih dogodkih, na primer nogometnih prvenstvih ali srečanjih skupine gospodarsko najrazvitejših držav G8.
Tretja možnost, ki ni bila uporabljena še nikoli, je uvedba nadzora v primeru izrednih okoliščin, ki ogrožajo splošno delovanje schengna. Predvidena je zlasti za primer migracijskih pritiskov, ob resnih problemih pri nadzoru zunanjih mej unije.
Uvedba takšnega nadzora je sicer lahko le skrajna možnost. Uvesti ga je mogoče za šest mesecev z možnostjo podaljšanja do dveh let. Ukrep, ki ga opredeljuje 26. člen schengenskega zakonika, je mogoče uporabiti le kot “zadnje sredstvo”.
O tem skrajnem ukrepu bodo v petek razpravljali ministri. Luksemburško predsedstvo predlaga poziv Evropski komisiji, naj preuči predstavitev predloga za uvedbo te možnosti v eni ali več državah na celotni notranji meji ali določenih delih notranje meje.
Poziv k preučitvi možnosti za predstavitev predloga za uvedbo tega ukrepa bi bil po neuradnih informacijah zlasti politični pritisk na Grčijo, naj do sredine decembra opravi vse potrebno za boljše obvladovanje migracijskega toka.
EU od Grčije pričakuje oprijemljiv napredek pri delovanju območij za obravnavo prebežnikov, hotspotov, ter poziv k uporabi sil za hitro posredovanje v okviru evropske agencije za zunanje meje Frontex (Rabit) in k pomoči v okviru mehanizma za civilno zaščito.
Zadnjo nalogo so Atene po dolgem oklevanju izpolnile prav danes. “Grčija je sprožila mehanizem za civilno zaščito in tako zaprosila za materialno pomoč pri soočanju z begunsko krizo,” je tvitnila govorka komisije za migracije Natasha Bertaud.
Sprožitev 26. člena schengenskega zakonika v primeru Grčije nekateri tolmačijo kot začasno izključitev države iz schengenskega območja.
Omenja pa se tudi možnost uvedbe tega ukrepa v več drugih državah, na primer v Nemčiji, Avstriji in na Švedskem, ki so že uvedle začasen nadzor na notranjih mejah.
Če bi ta ukrep uvedla skupina držav v jedru unije na določenem delu notranjih meja, bi po nekaterih tolmačenjih to dejansko pomenilo vzpostavitev mini schengenskega območja.
Pot do uvedbe tega skrajnega ukrepa je sicer dolga. Če bodo ministri v petek komisijo pozvali, naj premisli o predstavitvi predloga za uvedbo do dveletnega nadzora v eni ali več članic, bo to šele prvi korak v kompleksnem procesu.
V schengenskem prostoru je 26 držav: 22 članic unije – razen Velike Britanije, Irske, Hrvaške, Cipra, Bolgarije in Romunije – ter štiri nečlanice – Islandija, Norveška, Švica in Liechtenstein. (sta)
