Kako kriminalisti lahko »zjebejo« kogarkoli

Piše: Vinko Gorenak, poslanec SDS

Današnje hišne preiskave na domu poslanskega kolega Andreja Širclja, na sedežu SDS in v njegovi pisarni v Državnem zboru, je v svojem bistvu popolna in šolska zloraba kriminalistične policije, tožilstva in sodstva v politične namene. Zakaj? Preberite v nadaljevanju.
Kdo koga usmerja ali nadzira?
Uradno in v skladu z zakonom je vse kristalno jasno. Tožilci so gospodarji predkazenskega postopka. Tožilci odločajo vse o vsem v predkazenskem postopku. To po črki na papirju pomeni, da so policisti in kriminalisti le neke vrste »črnci« ali izvajalci ukazov preiskovalnih sodnikov, ki sledijo poročilom tožilcev in kriminalistov. Tako po črki na papirju.
Toda realna situacija je povsem drugačna in diametralno nasprotna. Realnost je taka, da zlasti kriminalisti, z verifikacijo tožilcev in s podpisom preiskovalnih sodnikov v obliki odredb za hišne preiskave, pogosto zlorabljajo celoten sistem. Tožilci in sodniki pogosto le asistirajo kriminalistom in jih niti slučajno ne usmerjajo, kaj šele nadzirajo. Dejansko nimajo pojma o tem kako jih kriminalisti dejansko zavajajo.
Praktični primer
Poglejmo praktičen primer, ki ima dejansko in stvarno podlago v realnosti, na eni od policijskih uprav (realni podatki temeljijo na mojem članstvu v nadzorni komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb Državnega zbora v mandatu 2008 – 2011, ki pa jih ne smem javno razkriti). V pisarni šefa kriminalistične policije ene od policijskih uprav so se zbrali kriminalisti. Ob jutranji kavi so si zastavili zanimivo vprašanje: »Koga bomo zjebali?« Odločili so se, da bi bil povsem primeren kandidat za njihovo »zjebanje« župan njihove občine. Naslednje vprašanje je bilo precej jasno. Kaj kdo ve o njem? Kako ga lahko zjebemo? Šef jim je dal dan ali dva za premislek in zbiranje podatkov.
Po dveh dneh so se kriminalisti ponovno zbrali v pisarni svojega šefa. Jutranja kavica jih je že čakala. Šef kriminalistov je poslušal podrejene kriminaliste. Precej nezadovoljen je bil. Njemu podrejeni kriminalisti niso našli nič pretresljivo posebnega na račun župana. Nesposobneži si je mislil in zaključil jutranji sestanek. Sam bom moral ukrepati si je mislil in sedel je za računalnik. Spisal je uradni policijski zaznamek, ki se je glasil nekako takole: »Danes dne 12. 02. 2008 sem se sestal z našim registriranim virom »zanesljiv«. »Zanesljiv« mi je povedal, da je župan naše občine sprejel odločitev, da bo dodelil občinsko stanovanje osebi xy«. Da bi prikril svoje nezakonito početje je poklical šefa stanovanjskega oddelka, ki je bil zadolžen za objavo razpisa za dodelitev stanovanj…..« Zapis šefa kriminalistov je bil seveda popolnoma izmišljen, toda bil je realna podlaga za odločitev preiskovalnega sodnika, ki je v tej zadevi izdal odredbo za hišno preiskavo. Ta je bila tudi opravljena. Kriminalisti sicer pri županu niso našli nič oprijemljivega, toda odločili so se za kazensko ovadbo zoper župana. Naj odločijo sodniki je dejal njihov šef. Važno je, da mediji očrnijo župana, kaj bo po tem pa niti ni važno je dejal.
Kako kriminalisti »usmerjajo« tožilce in manipulirajo preiskovalne sodnike?
Na osnovi takih zapisov kriminalistov, tožilci več ali manj vedno verificirajo ugotovitve kriminalistov, za tem pa so na potezi preiskovalni sodniki. Več ali manj ne poznam primera preiskovalnega sodnika, ki bi se resno poglobil v zapise kriminalistične policije. Realnost je taka, da preiskovalni sodniki po sistemu »kopiraj in prilepi« izdajo odredbe za hišne preiskave, ki so zelo pogosto kopije zapisov kriminalistov. Taka situacija je očitno tudi v primeru treh odredb za hišne preiskave v zadevi Andreja Širclja. Kriminalisti so na osnovi treh ločenih odredb preiskali prostore Andreja Širclja doma, v Državnem zboru, in na sedežu SDS, kjer Andrej Šircelj sploh nima svojih prostorov. Še več, kriminalisti pogosto kalkulirajo in čakajo na to, da bo dežurni preiskovalni sodnik točno določena oseba, ki bo preiskovancu nenaklonjena. Očitno je bilo tako tudi v primeru Andreja Širclja, saj je preiskovalna sodnica, ki je hišno preiskavo odobrila, točno tista, ki ne dovoli izročitve bančnih podatkov o slabih kreditih, državnozborski preiskovalni komisiji. Tudi v Kanglerjevem primeru je bilo natanko tako.
Prekoračitev pooblastil preiskovalne sodnice
Upoštevajoč dejstvo, da so bile s strani preiskovalne sodnice izdane tri odredbe za hišne preiskave in to pri Andreju Širclju doma, v njegovih prostorih v DZ in na sedežu SDS se, postavlja veliko vprašanj, ki nimajo realnih odgovorov. Andrej Šircelj je bil neizvršni direktor DUTB (slabe banke) in državni sekretar na finančnem ministrstvu in je v tej vlogi lahko komuniciral po elektronski pošti DUTB, finančnega ministrstva ali SDS. Nenazadnje, s hišnimi preiskavami, izvedenimi na DUTB pred dvema mesecema, so kriminalisti večino korespondence Andreja Širclja že imeli.
• Zakaj preiskovalna sodnica ni odredila zasega kopij elektronske pošte Andreja Širclja na serverju finančnega ministrstva?
• Zakaj preiskovalna sodnica ni odredila zasega kopij elektronske pošte Andreja Širclja na serverju Državnega zbora?
• Zakaj je preiskovalna sodnica odredila zaseg oziroma kopiranje vse elektronske pošte na serverju SDS (okoli 15.000 do 20.000 uporabnikov) in ne le elektronske pošte Andreja Širclja?
Odgovori na gornja vprašanja so več ali manj jasni. Policija si je, z verifikacijo preiskovalne sodnice, želela vpogled v vso elektronsko pošto vseh članov SDS. Čista prekoračitev pooblastil kriminalistov in preiskovalne sodnice. Mogoče se vam zdi ta podatek nepomemben. Toda ali ste mi kdaj poslali kakšno e sporočilo? Ste morda kdaj komentirali katerega od mojih prispevkov na tej spletni strani? Če je vaš odgovor pozitiven, potem bi tudi vi lahko bili predmet policijske preiskave. Toda ne skrbite. V SDS smo kriminalistom izročili le kopije e pošte Andreja Širclja in nič več.
Kako naprej?
Jasnih in nedvoumnih odgovorov na gonje vprašanje nimam. Zdi pa se mi, da moramo kot odgovorni in zavedni državljani Slovenije odločno in odgovorno ukrepati. Popolna in stvarna razpustitev kriminalistične policije, ne glede na to, da jo danes vodijo moji nekdanji diplomanti in magistranti, se mi zdi učinkovita odločitev. Podobno velja za sodstvo. Pa ne s kakšnim administrativnim upokojevanjem enih ali drugih. Slovenija potrebuje učinkovito in neodvisno kriminalistično policijo in pravosodje. In to mora biti naš cilj. Z reorganizacijami ne bo šlo. Hišo je treba podreti in jo na novo zgraditi.

Še eno vprašanje za vas! Kdaj lahko pričakujem hišne preiskave jaz? Morda boste rekli, da to ni mogoče. Motite se. Jaz jih pričakujem vsak delovni dan ob 06.00 uri. Zakaj? Razlog ni pomemben. Razlog si kriminalisti in sodniki izmislijo kadarkoli. Strašljivo, toda resnično.