Azilno zakonodajo sredi begunske krize zaostruje tudi Avstrija. Že v kratkem naj bi začele veljati spremembe, ki med drugim predvidevajo časovno omejen azil in zaostritev pogojev za združevanje družin. O spremembah so se v veliki koaliciji Ljudske stranke (ÖVP) in socialdemokratov (SPÖ) že dogovorili.
Kot predvideva predlog notranjega ministrstva, bodo po novem azil sprva odobrili za največ tri leta. Če se bodo v tem obdobju razmere v domovini azilanta stabilizirale v tolikšni meri, da bo mogoča vrnitev – na primer končanje vojne v Siriji – bodo morali begunci zapustiti Avstrijo.
Le če bodo po treh letih od prvotne odobritve še vedno obstajali razlogi za azil, bo beguncu status priznan za neomejeno časovno obdobje, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Po besedah notranje ministrice Johanne Mikl-Leitnerjeve nova določila pomenijo vračanje k jedru pravice do azila, ki po njenem prepričanju ne bila smela postati instrument priseljevanja. “Gre za časovno omejeno zaščito – nič več in nič manj,” je dejala.
Tiste spremembe, ki bodo na kratek rok imele največji učinek, so sicer v predlogu nove zakonodaje povezane s pogoji za združevanje družin. Tisti, ki ne bodo upravičeni do azila, temveč le do subsidiarne zaščite, bodo namreč morali v prihodnje namesto leto dni kot doslej čakati tri leta, preden bodo lahko v Avstrijo pripeljali svojo družino.
To naj bi v posebej veliki meri zadevalo Afganistance, katerim je pogosto namesto azila priznana subsidiarna zaščita. Do te so upravičeni tisti, ki ne izpolnjujejo pogojev za status begunca, so pa upravičeni do zaščite, ko jim v domovini grozi nevarnost, kot so smrtna kazen, mučenje in nasilje v okviru konflikta. Pri Afganistancih je v Avstriji temu tako v 45 odstotkih primerov.
Poleg tega bodo morali tisti, ki bodo želeli k sebi tudi svojo družino, po novem izkazati, da imajo ustrezno bivališče in ustrezen prihodek.
Zakon sicer spričo rokov ne more biti potrjen pred decembrom, bi pa naj z veljavnostjo za nazaj veljal že od sredine novembra, še piše APA. (sta)

