Pred Evropskim parlamentom vrsta nalog, a v ospredju begunci

Tema številka ena, begunska kriza, bo na dnevnem redu tokratnega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v torek dopoldne. Napovedana je razprava o tej temi s predsednikoma Evropskega sveta in Evropske komisije. Prav tako v torek bo Kosovo v Strasbourgu podpisalo pristopni sporazum z EU. Sicer pa poslance ta teden čaka še vrsta drugih nalog.

Nadaljevanje begunskega vala po t. i. balkanski poti, sodelovanje EU s Turčijo za zajezitev tega vala ter financiranje kriznih ukrepov, ki jih izvajajo prizadete države članice EU, med njimi Slovenija, bodo po napovedih glavne teme razprave s predsednikoma Evropskega sveta Donaldom Tuskom in Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem v torek dopoldne. Razpravo bo zagotovo zaznamoval tudi današnji mini vrh EU in Zahodnega Balkana.

Glede na to, da je trenutno posebej na udaru prav Slovenija, ki se ob svoji majhnosti spopada z rekordnimi dnevnimi prihodi beguncev in se trudi zaščititi zunanjo schengensko mejo, je pričakovati, da se bodo na to temo na zasedanju oglasili tudi evropski poslanci iz Slovenije, verjetno že v krajših govorih v ponedeljek zvečer.

Minuli teden je iz Bruslja prišla novica, da bosta Evropska komisija in Kosovo ob robu tokratnega zasedanja v Strasbourgu po dveh letih pogajanj podpisala težko pričakovani stabilizacijsko-pridružitveni sporazum. Gre za prvi večji korak Kosova na poti v EU, saj mu unija s tem sporazumom dejansko prvič “na papirju” zagotavlja perspektivo članstva.

V torek naj bi ga podpisali kosovski premier Isa Mustafa, evropski komisar za širitev Johannes Hahn in visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini.

Sporazum s Kosovom je sicer drugačen od sporazumov z drugimi državami Zahodnega Balkana. Temelji namreč na načelu statusne nevtralnosti, saj Slovaška, Romunija, Španija, Ciper in Grčija še vedno ne priznavajo neodvisnega Kosova. Sporazum tako pokriva le področja, na katerih so članice suverenost prenesle na raven EU.

Na torkovi agendi plenarnega zasedanja bo med drugim glasovanje, s katerim naj bi se sklenil postopek sprejemanja telekomunikacijskega zakonodajnega svežnja.

Ta določa, da bo z junijem 2017 v EU ukinjeno gostovanje v mobilnih omrežjih, z drugimi besedami, mobilni operaterji ne bodo smeli več obračunavati gostovanja za telefonske klice, pošiljanje sporočil sms in uporabo mobilnega interneta. Pred tem, 30. aprila 2016, se bodo cene gostovanja znižale na pet centov za minuto pogovora, dva centa za sms in pet centov za megabajt podatkov.

Sveženj naj bi obenem zagotovil, da bo internet v EU ostal nevtralen in odprt. Določa namreč, da morajo ponudniki storitev dostopa do spleta obravnavati ves promet enako, brez vsakršne diskriminacije in omejevanja, omejijo ga lahko le v primerih, ko jim npr. to nalaga sodni nalog ali pride do kibernetskega napada. Del bolj levo usmerjenih evropskih poslancev sicer meni, da dogovorjena zakonodaja v tem delu ni dovolj ambiciozna, in so napovedali amandmaje v zadnjem trenutku.

Prav tako v torek bodo poslanci glasovali o predlogu Bruslja, da bi si morale države članice avtomatično izmenjevati podatke o t. i. davčnih odločbah, ki jih sklepajo z multinacionalkami in po zaslugi katerih so očitno nekatere od njih v preteklosti plačevale sporno nizke davke. Zakonodajni predlog je posledica razkritij o davčnih utajah v aferi Luxleaks.

Obenem bo parlament sprejel še svoje stališče do sprememb sporazuma med EU in Švico, po katerih bodo državljani unije v prihodnje težje na švicarskih bančnih računih skrivali denar pred davčnimi upravami svojih držav. Z letom 2018 bo med EU in Švico namreč začela veljati avtomatična izmenjava podatkov o finančnih računih rezidentov.

Še eno glasovanje v torek bo o novi zakonodaji o t. i. paketnih potovanjih, ki bo potnikom, ki si sami sestavljajo turistične pakete na spletu, zagotavljala enako varstvo kot tistim, ki sklenejo potovalne aranžmaje pri turističnih agencijah. Poslanci so predlog med drugim dopolnili z določilom, ki potnikom omogoča preklic nakupa, če bi se cena pred potovanjem zvišala za več kot osem odstotkov.

V sredo bodo poslanci – vsaj če bodo sledili nedavnemu glasovanju pristojnega odbora Evropskega parlamenta – glasovali proti predlogu Evropske komisije, ki bi članicam EU omogočil lažjo omejitev ali prepoved uvoza in uporabe gensko spremenjenih organizmov (GSO), živil in krme, na svojem ozemlju, potem ko so ti odobreni na ravni EU.

Poslanci menijo, da zakonodaja ni premišljena in ne bo učinkovita ter bi lahko vodila v vračanje mejnega nadzora med državami za in proti GSO. Gre za podoben zakonodajni predlog tistemu, s katerim so države članice aprila letos dobile možnost, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo pridelavo gensko spremenjenih rastlin.

Obenem bo parlament v sredo glasoval o predlogu uredbe, ki naj bi vzpodbudila inovacije na področju hrane, saj predvideva nov, poenostavljen postopek odobritve dajanja na trg novih živil. Ta med drugim zajemajo hrano s spremenjeno molekularno strukturo, mikroorganizme, glive, alge, živila, pridobljena iz celičnih ali tkivnih kultur, in žuželke.

V torek bo parlament sprejemal resolucijo glede škandala s prirejanjem izpušnih plinov v Volkswagnovih dizelskih motorjih. V razpravi na to temo na zasedanju 6. oktobra so poslanci opozorili, da škandal ogroža verodostojnost celotne evropske avtomobilske industrije, in pozvali komisijo, naj čim prej predpiše teste za merjenje izpustov v realnih pogojih.

Na glasovanju v sredo bodo medtem poslanci sprejemali direktivo o zmanjšanju nacionalnih emisij za šest onesnaževal zraka, med drugim za žveplov dioksid, trdne delce PM2,5 in dušikove okside. Ocene kažejo, da slaba kakovost zraka v EU vsako leto terja 400.000 prezgodnjih smrti in bo do leta 2030 povzročila dodatnih 40 milijard stroškov.

Poleg vsega tega bo prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans v torek popoldne poslancem predstavil delovni program komisije za prihodnje leto, Mogherinijeva pa bo v sredo popoldne z njimi razpravljala o nasilju med Izraelci in Palestinci, ki ga nekateri že označujejo za tretjo intifado.

T. i. konferenca predsednikov parlamenta bo v četrtek zjutraj izbrala letošnjega dobitnika nagrade Saharov za svobodo misli. Nominiranci so trije – letos umorjeni predstavnik ruske opozicije Boris Nemcov, zaprti savdski bloger Raif Badavi ter venezuelska opozicija. (sta)