Na švicarskih parlamentarnih volitvah zmaga desne SVP: zaostritev azilne politike in večja distanca do EU
Na današnjih parlamentarnih volitvah v Švici se je desni Švicarski ljudski stranki (SVP) izrisala čista zmaga. Z zahtevami za zaostritev azilne politike in večjo distanco do EU bi tako lahko stranka glede na ocene anket v številnih kantonih dobila vrsto mandatov v parlamentu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
S tem je SVP okrepila svoj položaj kot najmočnejša stranka v velikem domu parlamenta. Druga najmočnejša stranka bodo, kot kaže, socialdemokrati (SP). Ti se zavzemajo za zmerno azilno reformo in tesnejše sodelovanje z EU.
Volišča so se zaprla že opoldne, saj je večina Švicarjev glasovala predčasno po pošti ali preko spleta, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Rezultatov sicer še ni, zadnje ankete v nekaterih izmed 26 švicarskih kantonov kažejo, da je največja stranka, populistična SVP, ki nasprotuje preseljevanju, še pridobila in bi lahko jeziček na parlamentarni tehtnici usmerila proti rahlo desnosredinski večini.
Do pričakovanega premika prihaja v času porasta števila migrantov in beguncev, ki so zajeli Evropo. Okoli četrtina od osmih milijonov Švicarjev je tuje nacionalnosti, pri čemer sta preseljevanje in azilna politika ponavadi v ospredju skrbi volivcev.
A zadnja raziskava, ki jo je izvedel bernski volilni inštitut, je pokazala, da je 48 odstotkov vprašanih menilo, da so migracije eden najpomembnejših problemov, s katerimi se sooča država.
Podpredsednik SVP in strankin najglasnejši član Christoph Blocher je ta mesec izjavil, da je stranka edina, ki lahko reši azilni problem v Švici in “odstrani kaos”.
Število migrantov in beguncev, ki prispejo v Švico, se je sicer v septembru znatno povečalo, saj so zabeležili prihod 3000 ljudi, kar je dvakrat več o zabeleženega števila v enakem obdobju lani, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Sicer pa kljub napovedanemu obratu v desno ni pričakovati dramatičnih posledic pri sestavi prihodnje vlade, kar bo decembra ena izmed prvih nalog novega parlamenta. Razlog za to je edinstven politični sistem Švice, zaradi katerega v vladi po možnosti sodeluje čim več političnih strank, odločitve pa sprejemajo skupaj, po možnosti soglasno. (sta)