Zmaga separatistov v Kataloniji pritisk na Madrid pred splošnimi volitvami
Kljub zmagi zavezništva separatističnih sil na katalonskih regionalnih volitvah, številni analitiki najverjetnejši izkupiček tega vidijo v dialogu med katalonskimi in španskimi oblastmi. Te bodo pod toliko večjim pritiskom, glede na to, da se v Španiji do konca leta obetajo redne parlamentarne volitve.
Osrednje zavezništvo strank, naklonjenih katalonski neodvisnosti, je na nedeljskih regionalnih volitvah v 135-članskem parlamentu osvojilo 62 sedežev. Glede na to, da odcepitev podpira tudi manjša nacionalistična stranka CUP z desetimi osvojenimi mandati, je separatističnim silam uspelo dobiti večino v regionalnem parlamentu.
To jim po lastnih navedbah daje jasen mandat za izvedbo 18-mesečnega načrta, ki bo vodil v razglasitev neodvisne Katalonije. A po drugi strani je separatističnim strankam za las pobegnila večina vseh glasov, saj jim je svoj glas namenilo 1,9 milijona od štirih milijonov volivcev, ki so se podali na volišča.
Prav dilemi, v kolikšni meri so separatisti pravzaprav zmagovalci volitev, so se na današnjih naslovnicah posvetili vodilni španski časniki. Levo usmerjeni El Pais tako piše, da so sicer zmagali na volitvah, a izgubili plebiscit. Podobno se teme loteva desni El Mundo, ki na naslovnici piše o tem, da je večina Kataloncev rekla ne neodvisnosti.
Največji časnik v Kataloniji, La Vanguardia, z naslovom Da je zmagal zavzema nekoliko drugačno stališče, vendarle pa v uvodniku dodaja, da rezultat pomeni “priložnost za dialog”. Levosredinski katalonski časnik El Periodico rezultat označuje za “grenko zmago”, povzema spletni portal The Local.
Rezultat je tako bolj nejasen, kot bi se dalo sklepati iz retorike zmagovalcev, ugotavlja tudi poročevalec britanskega BBC iz Barcelone Tom Burridge. Kljub temu, da tabor za neodvisnost trdi, da se nameravajo tudi v primeru nasprotovanja odcepiti od Španije, vedo, da bi bilo to “sporno in zapleteno”.
“V resnici je njihov cilj še vedno dobiti pravno priznan referendum,” piše. Da je najverjetnejši izkupiček zmage separatistov dejanski dialog med katalonskimi in španskimi oblastmi, so prepričani tudi analitiki, ki jih navaja agencija Reuters.
“Številni so glasovali za Junts pel Si, čeprav niso za odcepitev, saj volitve dojemajo kot slepi naboj (…) in način za okrepitev položaja pred pogajanji,” je menil Jose Pablo Ferrandiz iz španskega javnomnenjskega inštituta Metroscopia.
Kot je Ferrandiz poudaril za STA, je sicer koalicija strank za neodvisnost na tokratnih regionalnih volitvah dosegla slabši izid kot na volitvah leta 2012.
V močni podpori, ki jo je dobila leva CUP, ki je ključna za izvedbo načrta o odcepitvi, pa Ferrandiz vidi nagib gibanja za neodvisnost v levo. “To pomeni, da Artur Mas najverjetneje ne bo znova izvoljen za predsednika regionalne vlade,” je menil.
V vodilni civilnodružbeni organizaciji za neodvisnost, Katalonski narodni skupščini (ANC) so sicer jasni glede poteka pogajanj – pričakujejo, da bodo ta potekala zgolj o vprašanju, kdaj bo prišlo do neodvisnosti, ne pa o tem, ali sploh bo. “Upamo, da ne bo spora. Močno si želimo, da bi dosegli stabilen, izpogajan dogovor,” je dejala za BBC.
Nezanemarljiv je tudi učinek, ki ga bodo katalonske regionalne volitve imele na bližajoče parlamentarne volitve v Španiji. Burridge meni, da bo dejstvo, da so splošne volitve oddaljene manj kot tri mesece, v pomoč separatistom pri stopnjevanju pritiska na vlado v Madridu.
“Bolj razdrobljena politična pokrajina na nacionalni ravni pomeni, da se bo zgodila bodisi sprememba na oblasti ali pa bo vsaj oslabljeno stališče vladajoče Ljudske stranke,” je prepričan Burridge. “In to lahko vodi do spremembe drže glede katalonskega vprašanja v Madridu.”
Obe vodilni stranki v državi, trenutno vladajoča Ljudska stranka in opozicijski socialisti, sta v primerjavi z volitvami leta 2012 v Kataloniji izgubili več deset tisoč glasov, kar ne obeta nič dobrega za parlamentarne volitve. Večji udarec v primerjavi z glavnimi tekmeci je sicer utrpela Ljudska stranka.
Nič kaj obetaven rezultat z devetimi odstotki osvojenih glasov ni zabeležila niti leva stranka Podemos, ki je doživela bistven padec podpore v primerjavi z majskimi regionalnimi in lokalnimi volitvami. Kot zmagovalec je po drugi strani iz volitev izšla sredinska stranka Ciudadanos, ki ji je podpora narasla na 18 odstotkov.
“To je jasno sporočilo volivcev vladi španskega premierja Mariana Rajoya,” je za STA še menil Ferrandiz. Volivci bi lahko v stranki Ciudadanos po njegovem prepričanju videli “najboljšo desnosredinsko volilno izbiro”. (sta)