Razmah begunske krize: Danska ustavlja vlake z begunci, na Madžarskem bežijo iz sprejemnih centrov

Danska se je odločila, da bo begunce, ki v to skandinavsko državo prihajajo prek Nemčije, vrnila v Nemčijo, če ne bodo zaprosili za azil. “To so ljudje, ki na Danskem ne želijo azila, kar pomeni, da so tukaj nezakonito,” je sporočila danska policija. Begunce bodo izgnali in jim tudi izdali prepoved vstopa v državo v prihodnjih dveh letih.

Iz Nemčije na Dansko je od nedelje prišlo najmanj 1500 beguncev, večinoma gre za Sirce in Iračane. Večina jih želi na Švedsko, samo peščica jih je zaprosila za azil na Danskem, a danske oblasti jim pot na Švedsko preprečuje.

Na Švedskem vsi begunci iz Sirije dobijo stalno dovoljenje za bivanje. Danska na drugi strani beguncem ponuja zgolj začasno dovoljenje za bivanje in nižje socialne pravice kot Švedska. Prav tako na Danskem traja dlje, da lahko prosilci za azil v državo pripeljejo tudi svoje družinske člane.

Z dvema vlakoma iz Nemčije na Dansko, natančneje v pristaniško mesto Rodby, je v sredo prispelo 200 beguncev, a je danska policija vlaka zaustavila. Kot je sporočila, bodo begunce registrirali ali pa jih, če se ne bodo želeli registrirati na Danskem, vrniti nazaj v Nemčijo. Begunci zavračajo odhod v danske sprejemne centre in vztrajajo, da želijo azil na Švedskem, ter ne želijo zapustiti vlakov. Danske železnice DSB so nato popoldne sporočile, da so na zahtevo policije do nadaljnjega odpovedani vsi vlaki v in iz Nemčije.

Policija je poleg tega v sredo zaprla del avtoceste pri kraju Padborg v zahodni danski pokrajini Jutland. V ta kraj ob meji z Nemčijo prav tako prihajajo begunci in kakih 300 se jih je peš po avtocesti odpravilo proti severu oziroma v smeri Švedske. Od Padborga do Koebenhavna, od koder vozijo vlaki proti švedskem Malmöju, je kakih 300 kilometrov. Begunci, med njimi mnogi starejši, ženske in otroci, so bili v Padborgu nastanjeni v stari šoli, a so se odločili, da ne želijo več čakati in so se proti svojemu cilju odpravili kar peš.

Medtem je na Madžarskem skupina nekaj sto beguncev ponovno, že tretji dan zapored, prebila policijski kordon okoli zbirnega centra Röszke na Madžarskem, in se napotila proti avtocesti, ki vodi do Budimpešte. Po spopadih s policijo so begunce prepeljali v sprejemne centre.

Policisti so si prizadevali, da bi skupino ustavili in begunce so s pomočjo prevajalcev prepričali, da so se vkrcali na avtobuse, s katerimi so jih prepeljali v registracijske centre. Skupina, ki je prebila policijski kordon, je štela od 400 do 500 beguncev.

Begunsko taborišče v Röszkeju so medtem obiskali predstavniki organizacije Zdravniki brez meja. “To je katastrofa,” je razmere opisala vodja misije v Szegedu Teresa San Cristobal. “Begunsko taborišče v Röszkeju ni to, kar bi pričakovali, ko pridete v Evropo,” je dodala. Po njenih besedah begunci nujno potrebujejo organizirano pomoč.

Madžarska bo sicer na meji s Srbijo vzpostavila posebne tranzitne cone za migrante, ki bodo zaprte in ločene od preostanka države, bodo pa odprte v smeri proti Srbiji, kamor bodo vračali vse, katerih prošnje za azil bodo zavrnjene, je pojasnil visok predstavnik vladajoče stranke Fidesz Gergely Gulyas. Cone bodo sicer na območju Madžarske in Madžarska bo v njih tudi zagotavljala zdravniško in drugo oskrbo.

Poleg tega namerava madžarska vlada na mejo s Srbijo poslati vojake, ki bi priskočili na pomoč preobremenjenim policistom. Parlament bo o tem, kot je napovedal, glasoval 22. septembra.

Prav v sredo obrambno ministrstvo v Budimpešti poleg tega napovedalo, da v bližini meje s Srbijo načrtuje vojaške vaje pod sloganom Odločen nastop. Kako obsežne bodo te vaje ter ali so povezane z begunsko krizo, na ministrstvu niso pojasnili.

Nemška kanclerka Angela Merkel se je medtem v sredo med tradicionalno splošno politično razpravo v nemškem parlamentu zavzela za hitro integracijo beguncev. Kot je dejala, bi to morala biti prednostna naloga.

“Voditi bi nas morale izkušnje iz 60. let minulega stoletja, ko smo k nam povabili delavce na začasno delo, in od vsega začetka bi morala biti prednostna naloga integracija. Če bomo to opravili dobro, bo več priložnosti kot tveganj,” je dejala in dodala, da sta osrednjega pomena pomoč pri učenju nemškega jezika in pri iskanju zaposlitve.

Opozorila je, da si Nemčija ne sme zatiskati oči pred morebitnimi okolji, ki bodo zavračala integracijo, in nevarnostjo vzpostavitve vzporednih družb. “Tukaj ne bo nobene tolerance,” je bila odločna. Napade na azilne domove in do tujcev sovražna rovarjenja je označila za odvratne in sramotne.

Nagovorila je tudi partnerje znotraj EU in opozorila, da ne smejo odpovedati pri reševanju begunske krize. “Če bo Evropa pri vprašanju beguncev odpovedala, bo izgubljen odločilen ustanovitveni impulz združene Evrope, to je povezava s temeljnimi človekovimi pravicami, ki jih je Evropa določila na začetku in morajo veljati še naprej,” je dejala nemška kanclerka.

Avstralski premier Tony Abbott pa je v sredo napovedal, da bo Avstralija sprejela dodatnih 12.000 beguncev iz Sirije, še naprej zagotavljala človekoljubno pomoč ter sodelovala pri letalskih napadih na teroristično skupino Islamska država v Siriji. Kot je še dejal Abbott, bo Avstralija pri sprejemu beguncev dala prednost “preganjanim manjšinam”, ki so trenutno v begunskih taboriščih v Turčiji, Jordaniji, Iraku in Libanonu. (sta)