Erjavec se bo udeležil zasedanja Varnostnega sveta ZN
Zunanji minister Karl Erjavec nadaljuje z udeležbo na dogodkih okrog splošne razprave svetovnih voditeljev ob 70. obletnici ZN v New Yorku, kjer ima nekatera pomembna bilateralna srečanja, danes pa se bo udeležil posebnega zasedanja Varnostnega sveta ZN na ministrski ravni o krizi v Siriji.
“Kriza močno voliva na Slovenijo zaradi balkanske poti migrantov in beguncev. Treba se je zavedati, da je v Siriji razseljenih 7,5 milijona ljudi, v Iraku trije milijoni in to je seveda nevarno za Evropo v smislu močnejših migracijskih valov. Lavrov je poudaril, da je potrebno vzpostaviti političen projekt, kako Sirijo vzpostaviti nazaj kot državo z institucijami, ki bo lahko delovala.” Erjavec meni, da politične rešitve glede Sirije v tem trenutku ni pričakovati, ker so stališča ZDA in Rusije še vedno zelo različna.
Rusija želi Sirijo z Bašarjem al Asadom na čelu, ZDA želijo, da se diktator poslovi. Vse več je sicer glasov, da bi se našla neka vmesna rešitev, da Asad ostane na čelu svoje vlade v Damasku. Vendar pa Erjavec pravi, da ne gre za Asada ali brez Asada. “Gre za to, kako priti do politične rešitve, ki bi omogočila rešitev krize,” je dejal Erjavec in poudaril, da je to za Slovenijo najbolj pomembno.
Erjavec se je srečal tudi z iranskim zunanjim ministrom Džavadom Zarifom, ki se je razveselil tega, da Slovenija vztraja pri odprtju veleposlaništva v Teheranu, in je ponovno povabil Erjavca ter gospodarsko delegacijo, da ob otvoritvi pridejo na obisk. Erjavec je dejal, da se je s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem že dogovoril, da bo v proračunu za prihodnje leto zagotovljen denar.
Za izboljšanje odnosov med državama je ključnega pomena jedrski dogovor med Iranom in velesilami, ki predvideva odpravo sankcij. “Močno sem pozdravil ta uspeh, ki daje nov zagon tudi Iranu za večje odpiranje. Iran igra pomembno vlogo pri reševanju kriz zlasti na Bližnjem vzhodu in mislim, da je jedrski dogovor korak v pravo smer. Mi bi si želeli podobnih korakov tudi za Sirijo, Irak in Libijo,” je povedal Erjavec.
Poleg denarja za veleposlaništvu v Iranu naj bi ministrstvo sčasoma dobilo dovolj sredstev, da poravna dolg Slovenije do mirovnih operacij ZN. “Moram odkrito povedati, da plačujemo z zamudami. Z ministrom za finance sva naredila načrt, kako bomo plačali, da pridemo do pozitivne ničle. Slovenija obveznosti poravnava, prišlo pa je do nekaj zamud zaradi krize in proračunskih težav,” je povedal Erjavec.
Minister se je med drugim udeležil konference o krizi v Siriji s poudarkom na projektih za pomoč otrokom in ženskam, pri čemer je predstavil aktivnosti Slovenije, kot je na primer knjiga o otroškim pravicah v arabščini, ki jo deli beguncem v Jordaniji. Čaka ga še udeležba na ministrskem srečanju o Mednarodnem kazenskem sodišču, o razpravi glede prepovedi uporabe veta, ko gre za genocid. Ta poteka na pobudo Francije.
Pred vrnitvijo v Slovenijo ministra čaka še konferenca o Zahodnem Balkanu, transatlantska večerja v organizaciji ameriškega državnega sekretarja Johna Kerryja, bilateralno pa se bo med drugim srečal s kolegom iz Egipta Samehom Šukrijem.
Minister je v pogovoru s slovenskimi dopisniki posebej izpostavil pogovor z norveškim ministrom za evropske zadeve Vidarjem Helgesenom, do katerega je prišlo na norveško pobudo. Govorila sta o tem, kako bi v okviru Norveškega finančnega mehanizma, ki je namenjen za razne projekte, Norveška lahko podprla določene aktivnosti s slovensko udeležbo.
“Z njihove strani obstaja velik interes za projekte, ki omogočajo gospodarsko rast in zaposlovanje mladih. Zelo jih zanima sodelovanje z Zahodnim Balkanom preko Slovenije, zlasti v procesu Brdo,” je povedal Erjavec. (sta)
Karl Erjavec