IZREDNE RAZMERE. V Makedoniji migrantska kriza vse bolj zaostrena.

Migrantska kriza, ki vse bolj pesti Makedonijo, se je danes še zaostrila. Potem ko je Makedonija razglasila izredne razmere in zaprla svojo južno mejo za migrante in begunce, je tamkajšnja policija s solzivcem pregnala več tisoč migrantov. Več je bilo ranjenih. Medtem tudi Slovenija v prihodnje ne izključuje možnosti povečanega števila beguncev.

Makedonska policija je danes s solzivcem razgnala na tisoče migrantov, ki so poskušali vstopiti iz Grčije v Makedonijo in nadaljevati pot proti Madžarski. Policija je uporabila tudi šok granate. Najmanj pet migrantov je bilo lažje poškodovanih.

Nekaj tisoč ljudi z Bližnjega vzhoda, iz Afrike in Azije, večinoma sirskih beguncev, je preživelo mrzlo noč na nikogaršnji zemlji med Grčijo in Makedoniji.

Makedonske oblasti so v četrtek namreč razglasile izredne razmere in zaprle svojo južno mejo za migrante in begunce. Na območje Gevgelije na meji z Grčijo ter območje Kumanova na meji s Srbijo je Makedonija napotila vojsko.

Makedonsko notranje ministrstvo je sicer danes napovedalo, da bodo določenemu številu “ranljivih” migrantov dovolili prečkanje meje. “Omejeno število nezakonitih migrantov ranljivih kategorij bo lahko vstopilo v Makedonijo, kjer bodo ob upoštevanju zmogljivosti države deležni pomoči,” so zapisali v sporočilu.

Makedonska policije je nato kasneje na meji vstop v državo omogočila nekaj sto beguncem, večinoma družinam z otroki in nosečnicami. A to je ponovno povzročilo kaos, saj je več sto drugih migrantov izkoristilo priložnost in poskušalo prebiti blokado policije. V naletu in gneči je bilo lažje ranjenih deset ljudi. Nekateri so se onesvestili.

Na slovenskem zunanjem ministrstvu so izrazili zaskrbljenost nad migrantsko situacijo v Makedoniji in dodali, da je treba rešitev poiskati v sodelovanju z EU, Makedoniji pa nuditi več praktične podpore.

Iz Bruslja so sporočili, da je bila Evropska komisija obveščena o odločitvi makedonske vlade o uvedbi izrednih razmer na dveh obmejnih območjih v Makedoniji. Komisija je zagotovila, da bo EU še naprej zagotavljala humanitarno pomoč Makedoniji pri soočenju s pritokom migrantov. Ob tem dodaja, da ima Makedonija pravico nadzorovati prehod ljudi preko svojega ozemlja in uvesti merila za vstop v državo.

Človekoljubna organizacija Amnesty International je medtem kritizirala poročila o nasilju makedonskih varnostnih sil nad begunci. Makedonska policija naj bi se poleg solzivca posluževala tudi udarcev in streljala v zrak, da bi migrante odvrnila od prečkanja meje z Makedonijo.

“Vsaka država lahko nadzoruje svoje meje, a ta paravojaški odziv je nesprejemljiv in je kršitev mednarodnega prava. Makedonske oblasti se odzivajo, kot da se spopadajo z izgredniki in ne z begunci, ki bežijo pred konfliktom in preganjanjem,” je zapisala namestnica programskega direktorja za Evropo in srednjo Azijo pri Amnesty International Gauri van Gulik.

Visoki komisariat ZN za begunce pa je vlado v Skopju pozval, naj naredi več za reševanje krize in omogoči dostojno namestitev beguncev, ki množično prihajajo vsak dan.

Migranti iz Makedonije večinoma pot do zahodne Evrope nato poskušajo nadaljevati preko Srbije in Madžarske. A slednja na meji s Srbijo gradi ograjo, da bi zajezila prihode migrantov. Val migracij bi se tako lahko preusmeril proti Hrvaški in posledično tudi Sloveniji.

Na slovenskem notranjem ministrstvu ne izključujejo verjetnosti prihoda večjega števila prosilcev azila v Slovenijo, do česar bi lahko hitro prišlo tudi zaradi ograje, ki jo na meji s Srbijo gradi Madžarska. Na porast migrantov je Slovenija pripravljena z akcijskim načrtom, ni pa jasno, kako bi ukrepali ob dnevnem množičnem dotoku migrantov.

Glede na akcijski načrt, ki predvideva tudi stroške, je Slovenija očitno pripravljena na sprejem 900 migrantov. Načrt sicer izpostavlja, da “maksimalnega števila oseb ne moremo določiti niti predvideti”. V Makedonijo in Srbijo, od tam pa na Madžarsko, sicer na primer trenutno dnevno pritiskajo na tisoči migrantov. (sta)