Hrvaški minister za morje, promet in infrastrukturo Siniša Hajdaš Dončić je danes v Zagrebu potrdil, da bodo v zadnjem letošnjem trimesečju objavili razpis za gradnjo mostu na polotok Pelješac. Celoten projekt, skupaj s pristopnimi cestami, je vreden 2,8 milijarde kun (368,5 milijona evrov), minister pa pričakuje, da bo levji delež financirala EU.
Hajdaš Dončić je na novinarski konferenci povedal, da je vrednost samega mostu 1,5 milijarde kun (197,5 milijona evrov), medtem ko je vrednost cest, ki bodo z obeh strani vodile do mostu, vključno s posodobitvijo prometnic na polotoku Pelješac in obvoznico pri Stonu, dodatne 1,3 milijarde kun (171 milijonov evrov). Uporaba mostu bo brezplačna, je dejal.
Pričakuje, da bodo z evropskimi sredstvi pokrili najmanj polovico projekta, če ne celo 85 odstotkov, kar je največji možni delež sofinanciranja. Hrvaška ima za projekte cestnih objektov do leta 2020 na razpolago 330 milijonov evrov.
Gradnja mostu bo trajala od dveh in pol do treh let, je še povedal Hajdaš Dončić, ki ni želel natančneje odgovoriti, kdaj bo vlada objavila razpis za gradnjo. V pogovoru za hrvaški radio prejšnji teden je dejal, da se bo gradnja lahko začela konec leta 2015 ali v začetku prihodnjega leta. V tem času je na Hrvaškem sicer mogoče pričakovati tudi parlamentarne volitve.
Da se bo gradnja mostu začela kmalu, je na današnji novinarski konferenci povedal tudi hrvaški premier Zoran Milanović. Poudaril je, da njegova vlada ni dajala praznih obljub in podpisovala pogodb, za katere ni imela zagotovljenega denarja, kot so to počeli njeni predhodniki.
Tudi minister Hajdaš Dončić je spomnil, da so projekt nasledili od prejšnje vlade, a so leta 2012 razveljavili pogodbe z izvajalci del in ga začasno opustili, ker so ocenili, da je bil “preobsežen in predrag”. Potem so sprožili postopek za projektno študijo izvedljivosti, ki jo je financirala Evropska komisija. Projekt mosta na Pelješac se je pokazal kot najboljša rešitev za prometno povezovanje hrvaškega juga.
Primerjali so že možnosti schengenskega cestnega koridorja skozi BiH pri Neumu ter gradnjo predorov pod njenim ozemljem ali pod morjem na trasi bodočega mosta. Kot neustrezna v primerjavi z mostom se je pokazala tudi možnost, da bi okrepili trajektne linije ob polotoku Pelješac in se na ta način izognili prehodu čez ozemlje BiH.
Minister za promet in komunikacije BiH Slavko Matanović je v ponedeljek dejal, da s Hrvaško sodelujejo pri analizi izvedljivosti projekta s ciljem zadovoljiti tako hrvaško potrebo po infrastrukturnem povezovanju ozemlja kot tudi pravico BiH do nemotenega pristopa do odprtega morja. V Sarajevu ocenjujejo, da je potrebno zagotoviti pogoje za mednarodno plovno pot med pristaniščem v Neumu in odprtim morjem, ki bo potekala pod bodočim mostom.
Gradnja mostu na Pelješac odpira tudi spor o meji med Hrvaško in BiH, ker mora biti most najmanj 500 metrov oddaljen od državne meje. Sporno ozemlje, ki si ga lastita obe državi, so skrajni zahodni vrh polotoka Klek, ki se nahaja med obalo in Pelješcem ter zapira neumski zaliv, kot tudi dva otočka pred južno obalo Kleka.
Pogodbo za gradnjo mostu do največjega dalmatinskega polotoka, ki bi fizično povezal skrajni jug Hrvaške s preostalo državo, je leta 2007 podpisala takratna desnosredinska vlada. Čeprav je bil rok za izgradnjo mostu 12. maj 2012, so bila opravljena le manjša pripravljalna dela. Gradbišče so medtem nekajkrat odprli in zaprli, most na Pelješac pa je bil na Hrvaškem vedno vroča tema pred volitvami. Vrednost mostu je bila v času vlade premierja Iva Sanaderja ocenjena na 320 milijonov evrov. (sta)

