Predlog razširitve uredniške odgovornosti tudi na uporabniške komentarje deležen nasprotujočih ocen

Med odmevnejšimi predlogi rešitev v osnutku novele zakona o medijih, ki do 22. junija ostaja v javni razpravi, je razširitev uredniške odgovornosti na vsebino komentarjev bralcev, poslušalcev in gledalcev. Odzivi so različni – od opozorila informacijskega pooblaščenca, da gre za vsiljeno cenzuro, do pohvale, ki prihaja iz društva novinarjev.

Na ministrstvu za kulturo želijo z razširitvijo uredniške odgovornosti zmanjšati pojav sovražnega govora, zlasti v spletnih medijih. Zakonski predlog odgovornemu uredniku nalaga oblikovanje pravil izbire in vključitve komentarjev ter javno objavo pravil. Komentarje, ki bodo kršili pravila, pa bo moral urednik v najkrajšem možnem času umakniti.

Oceno informacijskega pooblaščenca, da gre za pretirano razširitev odgovornosti medijev za vsebino uporabniških komentarjev, ki bi lahko kljub dobremu namenu prizadela svobodo tiska in izražanja, ter da gre vsiljeno cenzuro, na ministrstvu označujejo za pretirano. Preuranjen se jim zdi tudi očitek o neusklajenosti zakonskega predloga z zakonodajo EU.

Osnutek novele zakona o medijih ne predvideva nikakršnih posegov v novinarske in uredniško obdelane medijske vsebine, poudarjajo na ministrstvu. Pri tem opozarjajo, da sovražni govor uporabnikov spletnih medijev, ki se ga loteva zakonski predlog, nikakor ni povezan s svobodo tiska in izražanja.

Poleg tega na ministrstvu izpostavljajo naravnanost predloga, da se sicer med izdajatelji medijev že razširjena praksa samocenzure v zvezi s preprečevanjem sovražnega govora privzdigne v zakonsko določbo. Izražajo še začudenje, da se informacijski pooblaščenec strokovne komunikacije v okviru medresorskega usklajevanja loteva s sporočili za javnost.

Tudi v Društvu novinarjev Slovenije se ne strinjajo z oceno informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik. Predlogi rešitev, ki so povezani s preprečevanjem sovražnega govora, so dobri in primerni, ugotavlja predsednik društva Matija Stepišnik. Po njegovih besedah osnutek novele zakona o medijih v tem delu pravzaprav implementira Kodeks novinarjev Slovenije.

Razširitev uredniške odgovornosti na uporabniške komentarje Stepišnik ne prepoznava kot poseg v svobodo tiska in izražanja. “Ne gre za vnaprejšnjo cenzuro, pač pa mora medij prevzeti odgovornost tudi za tovrstne vsebine. V zadnjih letih so prav spletni forumi postali gojišče sovražnega govora, obrekovanja in širjenja laži,” opozarja.

Stepišnik pri delu slovenskih medijev še vedno pogreša ustrezno politiko komentarjev in pripadajočo moderacijsko ekipo, ki naknadno odstranjuje očitno protipravne komentarje. V zvezi z globami, ki jih predvideva zakonski predlog in znašajo od 500 do 5000 evrov, pravi, da bi morale v tem primeru doleteti sistematične kršitelje zakonodaje.

Predsednik Združenja novinarjev in publicistov Tino Mamić pa meni, da razširitev uredniške odgovornosti pravzaprav ne prinaša ničesar novega: “Odgovorni urednik že sedaj odgovarja za vse, kar se objavi. Če je v pismih bralcev žalitev, je zanjo odgovoren tudi urednik in ne samo avtor.”

Pri tem Mamić ugotavlja, da so žal v Sloveniji zelo redki spletni mediji, ki brez izjeme umaknejo vse, kar je žaljivega. Razočaranje je po njegovih besedah toliko večje, saj sploh ne gre za vprašanje novinarske etike, “pač pa za čisti bonton, za poznavanje omike in olike”.

“Pri sovražnem govoru ne gre za izražanje političnega stališča, pač pa za sovraštvo in spodbujanje nestrpnosti, in temu je nedvomno treba stopiti na rep,” poudarja Mamić. Sicer je po njegovih besedah “v naši državi, kjer imajo o vsakem zakonu trije pravniki štiri različna mnenja, težko komentirati predlog novega zakona in kako bo z njim v praksi”.

Stališče informacijskega pooblaščenca pa v celoti podpira v. d. urednice uredništva za nove medije na Radioteleviziji Slovenija Kaja Jakopič. Soglaša z njegovo ugotovitvijo, da bodo mediji, če obvelja predlog rešitev, primorani predhodno preverjati in odobravati prav vse uporabniške komentarje.

Jakopičevi se zdi upravičena bojazen Prelesnikove, da bodo mediji komentarje zavračali iz previdnosti oziroma v strahu pred izrekanjem glob. Po njenih besedah na portalu MMC dnevno prejmejo od 2000 do 3000 komentarjev pod novicam, poleg njih pa še druge uporabniške vsebine, kot so blogi, fotografije in videoposnetki.

Osnutek novele zakona o medijih ponuja napačno strategijo reševanja problematike sovražnega govora, meni Jakopičeva. Kot pravi, na ta način sovražnega govora ne bo mogoče regulirati: “Predhodno preverjanje vseh komentarjev bi bilo neučinkovito in neživljenjsko, pa tudi fizično neizvedljivo.”

Jakopičeva opozarja, da bi s t. i. predmoderacijo komentarjev prizadeli vsebinsko nadgradnjo novinarskih prispevkov, za katero so zaslužni uporabniki, trpela pa bi tudi komunikacija med samimi uporabniki spletnega medija. Rešitev problematike sovražnega govora na spletu zato vidi v natančno opredeljeni politiki komentarjev vsakega posameznega medija.

Pojavnost sovražnega govora med uporabniškimi komentarji na portalu MMC pa je manjša od enega odstotka, še dodaja.

Predlog novele sicer določa tudi rok za vložitev zahteve za popravek, loteva se tudi kvot predvajanja slovenske glasbe. Medijska zakonodaja po oceni ministrstva potrebuje temeljito prenovo in posodobitev, a novela še nima ambicij po celovitem urejanju medijskega področja.

Na ministrstvu želijo z njo popraviti le nekatere vsebinske pomanjkljivosti in nejasnosti, zaradi katerih posameznih določb ni mogoče dosledno izvajati. (sta)