Razporeditev beguncev med državami članicami EU, v Slovenijo 500 Sircev in Eritrejcev

V prvi tabeli so zajeti podatki o premestitvi 24.000 beguncev, ki so se zatekli v Italijo.

             skupni ključ          razdelitev po članicah
---------------------------------------------------------
Avstrija           3,03 %                             728
Belgija            3,41 %                             818
Bolgarija          1,43 %                             343
Hrvaška            1,87 %                             448
Ciper              0,43 %                             104
Češka              3,32 %                             797
Estonija   	  1,85 %                             443
Finska             1,98 %                             475
Francija          16,88 %                            4051
Nemčija           21,91 %                            5258
Madžarska          2,07 %                             496
Latvija            1,29 %                             310
Litva              1,26 %                             302
Luksemburg         0,92 %                             221
Malta              0,73 %                             175
Nizozemska         5,12 %                            1228
Poljska            6,65 %                            1595
Portugalska        4,25 %                            1021
Romunija           4,26 %                            1023
Slovaška           1,96 %                             471
Slovenija          1,24 %                             297
Španija           10,72 %                            2573
Švedska            3,42 %                             821

V drugi tabeli so podatki o premestitvi 16.000 beguncev, ki so se zatekli v Grčijo.

            skupni ključ            razdelitev po članicah
----------------------------------------------------------
Avstrija          3,03 %                               485
Belgija           3,41 %                               546
Bolgarija         1,43 %                               229
Hrvaška           1,87 %                               299
Ciper             0,43 %                                69
Češka             3,32 %                               531
Estonija          1,85 %                               295
Finska            1,98 %                               317
Francija         16,88 %                              2701
Nemčija          21,91 %                              3505
Madžarska         2,07 %                               331
Latvija           1,29 %                               207
Litva             1,26 %                               201
Luksemburg        0,92 %                               147
Malta             0,73 %                               117
Nizozemska        5,12 %                               819
Poljska           6,65 %                              1064
Portugalska       4,25 %                               680
Romunija          4,26 %                               682
Slovaška          1,96 %                               314
Slovenija         1,24 %                               198
Španija          10,72 %                              1715
Švedska           3,42 %                               548

V tretji tabeli so podatki o preselitvi 20.000 oseb, upravičenih do mednarodne zaščite, ki so trenutno zunaj unije.

             skupni ključ            razdelitev po članicah
-----------------------------------------------------------
Avstrija           2,22 %                               444
Belgija            2,45 %                               490
Bolgarija          1,08 %                               216
Hrvaška            1,58 %                               315
Ciper              0,34 %                                69
Češka              2,63 %                               525
Danska             1,73 %                               345
Estonija           1,63 %                               326
Finska             1,46 %                               293
Francija          11,87 %                              2375
Nemčija           15,43 %                              3086
Grčija             1,61 %                               323
Madžarska          1,53 %                               307
Irska              1,36 %                               272
Italija            9,94 %                              1989
Latvija            1,10 %                               220
Litva              1,03 %                               207
Luksemburg         0,74 %                               147
Malta              0,60 %                               121
Nizozemska         3,66 %                               732
Poljska            4,81 %                               962
Portugalska        3,52 %                               704
Romunija           3,29 %                               657
Slovaška           1,60 %                               319
Slovenija          1,03 %                               207
Španija            7,75 %                              1549
Švedska            2,46 %                               491
Velika Britanija  11,54 %                              2309

Vir: Evropska komisija

Zunanji minister Karl Erjavec meni, da je prav, da Slovenija v imenu solidarnosti sprejme določeno število beguncev, a o konkretnih številkah “v tem trenutku” ne more govoriti. Kot je poudaril, so konkretne številke v pristojnosti ministrstva za notranje zadeve.

Evropska komisija je danes predstavila predlog za razporeditev 40.000 Sircev in Eritrejcev, ki potrebujejo mednarodno zaščito ter so se zatekli v Italijo in Grčijo, po celotni EU v prihodnjih dveh letih. Slovenija naj bi sprejela 297 teh oseb iz Italije in 198 iz Grčije.

Kot je komisija predlagala že pred dvema tednoma, naj bi Slovenija v okviru sheme za preselitev beguncev iz tretjih držav poleg tega sprejela 207 oseb. To torej za našo državo pomeni skupaj 702 begunca.

Erjavec po današnji predstavitvi predloga v Bruslju o konkretnih številkah ni želel govoriti, je pa ponovil, da “Slovenija mora biti solidarna” in je do zdaj tudi bila solidarna, saj je med drugim Italiji pomagala s sodelovanjem v operaciji Mare Nostrum.

Obenem je minister ponovil nedavno izjavo premierja Mira Cerarja, da bo Slovenija sprejela določeno število beguncev “v okviru zmožnosti, ki jih ima”.

“Ali bo ta številka tista, ki jo predlaga Bruselj oziroma komisija, v tem trenutku težko govorim. Mislim pa, da je prav, da nekaj beguncev sprejmemo že zaradi solidarnosti, ki jo moramo krepiti tudi znotraj Evropske unije,” je še dodal Erjavec v odgovoru na novinarsko vprašanje ob robu obiska v Severnoprimorski regiji.

Podrobno: Evropska komisija je danes predstavila predlog za razporeditev Sircev in Eritrejcev, ki potrebujejo mednarodno zaščito ter so se zatekli v Italijo in Grčijo, po celotni EU. Slovenija naj bi sprejela 297 teh oseb iz Italije in 198 iz Grčije. V okviru sheme za preselitev beguncev iz tretjih držav naj bi jih sprejela 207, torej skupaj 702 begunca.

Pravna podlaga za razporeditev prosilcev za azil, upravičenih do mednarodne zaščite, je 78. člen pogodbe EU, ki v primeru izrednih razmer zaradi nenadnega pritoka tretjih državljanov omogoča uvedbo začasnih ukrepov v pomoč najbolj obremenjenim članicam.

Komisija danes sploh prvič predlaga uporabo tega mehanizma za krizno odzivanje v pomoč Italiji in Grčiji z razporeditvijo Sircev in Eritrejcev, ki potrebujejo mednarodno zaščito ter so se zatekli v ti državi po 15. aprilu letos oziroma se še bodo po sprožitvi mehanizma.

V Bruslju predlagajo prerazporeditev 40.000 Sircev in Eritrejcev, in sicer 24.000 iz Italije in 16.000 iz Grčije, v druge članice unije v prihodnjih dveh letih. To je približno 40 odstotkov vseh prosilcev za azil, ki potrebujejo mednarodno zaščito in so vstopili v ti državi v letu 2014.

Komisija je v primerjavi s prvim predlogom, ki ga je predstavila pred dvema tednoma, spremenila razdelitveni ključ. Slovenija naj bi po bruseljskih izračunih sprejela 1,24 odstotka teh oseb iz Italije in Grčije, kar pomeni 297 oseb iz Italije in 198 iz Grčije.

Sprememba razdelitvenega ključa je le posledica dejstva, da sta iz izračuna izvzeti Italija in Grčija, sicer merila ostajajo enaka: velikost države, bruto domači proizvod, raven brezposelnosti in število beguncev, ki jih je država že sprejela; in sicer v razmerju 40 : 40 : 10 : 10.

Članice bodo iz evropskega sklada za azil, migracije in integracijo (Amif) prejele 6000 evrov za vsako osebo, ki jo bodo sprejele v sklopu sheme. V podporo tej dveletni shemi bo iz proračuna EU namenjenih 240 milijonov evrov.

Komisija je predstavila tudi podroben predlog za preselitev 20.000 oseb, upravičenih do mednarodne zaščite, ki so trenutno zunaj unije, prav tako v prihodnjih dveh letih, pri čemer pa razdelitveni ključ ostaja enak. Slovenija naj bi po bruseljskih izračunih sprejela 1,03 odstotka ali 207 teh oseb.

V Bruslju želijo, da bi bili obe shemi zavezujoči. V primeru sheme za pomoč Italiji in Grčiji gre za zakonodajni predlog v obliki sklepa Sveta, o katerem bodo članice odločile s kvalificirano večino. V primeru druge sheme gre le za priporočilo. V prvem primeru tako komisija predlaga zakonodajno obvezo, v drugem primeru priporoča politično zavezo.

Namen predlogov je zagotoviti solidarnost pri soočanju s perečim pritokom beguncev, zlasti Sircev, Eritrejcev, Nigerijcev in Somalcev, ki poskušajo čez Sredozemlje ubežati nasilju in revščini. Samo letos je morje terjalo več kot 1800 življenj.

A članice v glavnem niso naklonjene kvotam in napovedujejo temeljito razpravo o predlogih, s katerimi je komisija ob podpori Evropskega parlamenta in Nemčije pošteno prekoračila okvir, ki so ji ga aprila začrtali voditelji članic unije.

Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos se je na kritike članic danes odzval z besedami, da komisija predlaga pravično delitev bremen na podlagi objektivnih meril ter da so komentarji na splošno pozitivni in da se v javnosti pojavlja veliko napačnih tolmačenj predlogov.

Komisija ne predlaga “kvot”, te besede ne maramo in je nismo nikoli uporabili, je poudaril Avramopulos. Prav tako komisija ne predlaga, naj članice sprejmejo nezakonite migrante, temveč le osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito, je še izpostavil.

Komisija je predstavila tudi konkretnejše predloge za ukrepanje na drugih frontah, na primer načrt ukrepanja proti tihotapcem z ljudmi za obdobje 2015-2020, ki vključuje oblikovanje seznama sumljivih plovil, krepitev izmenjave informacij s finančnimi institucijami ter sodelovanje s ponudniki spletnih storitev in družbenimi omrežji.

Prav tako je objavila smernice za zagotovitev učinkovitejšega in sistematičnega jemanja prstnih odtisov migrantov ob prihodu v članice unije za čim hitrejšo opredelitev tistih, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Članicam bodo pri tem na terenu pomagale ekipe predstavnikov evropskega azilnega urada Easo, agencije za zunanje meje Frontex in evropskega policijskega urada Europola.

Sprožila je tudi javno posvetovanje o modri karti, posebnem dovoljenju za delo in bivanje visokokvalificiranih delavcev iz tretjih držav v EU po vzoru zelene karte v ZDA, da bi izboljšala uporabo tega vzvoda za spodbujanje zakonitih migracij. Bruseljska statistika kaže, da so leta 2013 članice EU izdale 12.854 modrih kart, od tega veliko večino, 11.580 Nemčija. Slovenija je izdala tri.

Komisija ob predstavitvi podrobnejših predlogov v sklopu nove migracijske strategije tudi izpostavlja, da je sprejet nov načrt delovanja okrepljene operacije Triton z razširjenim geografskim območjem delovanja, tako da ta sedaj pokriva enako območje, kot ga je italijanska operacija Mare Nostrum. (sta)