Predsednik vlade Miro Cerar bo v petek na uradnem obisku v Vatikanu, kjer ga bo sprejel papež Frančišek. Po napovedih se bosta pogovarjala o dvostranskem sodelovanju in o perečih problemih mednarodne skupnosti, zlasti o krizah v Siriji, Ukrajini in Severni Afriki ter trpljenju beguncev v Sredozemskem morju.
Premierjev obisk pri papežu bo v prvi vrsti namenjen poglabljanju ter krepitvi odnosov in dialoga med Slovenijo in Svetim sedežem, so pred obiskom pojasnili v kabinetu premierja.
Odkar je spomladi 2013 papeški položaj prevzel Frančišek, je Cerkev na Slovenskem doživela pomembne spremembe v samem vrhu. Nadškofovska sedeža v Ljubljani in Mariboru sta se spraznila konec julija 2013, ko sta zaradi vloge pri poslovnih odločitvah, ki so privedle do finančnega zloma mariborske nadškofije, po papeževem pozivu odstopila tedanja nadškofa Anton Stres in Marjan Turnšek. Oktobra lani je papež za novega ljubljanskega nadškofa metropolita imenoval Staneta Zoreta, marca letos pa za novega mariborskega nadškofa metropolita jezuitskega duhovnika Alojzija Cvikla. V začetku februarja je Frančišek imenoval tudi novega ljubljanskega pomožnega škofa Franca Šuštarja.
Pred malo več kot mesecem dni pa je v Vatikanu začel delovati novi slovenski veleposlanik Tomaž Kunstelj.
Cerar in predstavniki Slovenske škofovske konference (SŠK) so sicer na ponedeljkovem srečanju ugotovili, da so odnosi med državo in Cerkvijo dobri, dogovorili pa so se tudi za nadaljnji dialog med vlado in SŠK.
Cerkev si prizadeva za obuditev sodelovanja s Slovenijo na področju verskih skupnosti, ki je v zadnjih letih zamrlo.
Premier Cerar je ob umestitvi nadškofa Zoreta novembra lani ocenil, da mora biti položaj verskih skupnosti v državi takšen, kot ga določa ustava, kar pomeni, “da morajo biti Cerkev in vse ostale verske skupnosti svobodne”, hkrati pa ločene od države.
Zore je po lanskem srečanju s predsednikom vlade tudi izrazil željo po obuditvi mešane krovne komisije za odnose med Cerkvijo in državo.
Tovrstna komisija, ki je usklajevala odprta vprašanja med katoliško cerkvijo in vlado, je delovala med letoma 1993 in 1997; državni del komisije je imenovala vlada, cerkvenega pa Slovenska škofovska konferenca. Komisija je med drugim pripravljala predloge glede sodelovanja med Cerkvijo in državo, obravnavala vprašanja v zvezi z denacionalizacijo cerkvenega premoženja ter urejala prošnje za pridobitev slovenskega državljanstva duhovnikov in redovnikov, premeščenih v Slovenijo.
Kot je nadškof nedavno povedal za Reporter, so obuditev komisije prepustili apostolskemu nunciju v Sloveniji in predsedniku vlade, očitno pa se je nekje nekaj zataknilo.
Vatikan si poleg tega že vrsto let prizadeva, da bi v Sloveniji ustanovili vojaški ordinariat, ki bi skrbel za duhovno oskrbo vojakov in policistov in bi ga vodil škof, cerkvenopravno pa bi bil izenačen s škofijo. Vojaški ordinariat sicer ne bi bil novost, saj duhovna oskrba v Slovenski vojski že obstaja. Pravni temelj za ustanovitev vojaškega ordinariata je sporazum med Slovenijo in Svetim sedežem iz leta 2001. Po pisanju Dnevnika naj sicer Cerar s papežem tokrat ne bi govoril o tej temi.
Je pa pričakovati, da bo papež s slovenskim premierjem govoril o novem slovenskem zakonu o zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, s katerim istospolni pari dobivajo pravico do sklenitve zakonske zveze in tudi do posvojitve otrok.
Nadškof Zore je med odprtimi vprašanji med državo in cerkvijo v pogovoru za STA lani omenil tudi umeščanje in ovrednotenje verouka ter status in financiranje duhovnikov, ki delajo v bolnišnicah in zaporih.
Ob obisku premierja v Vatikanu bo Slovenija Vatikanski knjižnici podarila izvod Iconoteche Valvasoriane, faksimila zbirke 7752 grafik, ki jih je zbral Janez Vajkard Valvasor (1641-1693). Zbirka v 17 zvezkih obsega grafike in risbe različnih formatov, ki vključujejo Albrechta Dürerja, Lucasa Cranacha in Jaquesa Callota ter druge znane in neznane mojstre nemških, avstrijskih, nizozemskih, flamskih, francoskih, italijanskih, angleških in kranjskih mojstrov 16. in 17. stoletja.
Cerar prihaja k papežu skoraj natanko dve leti po tem, ko je papež Frančišek junija 2013 v avdienco sprejel tedanjo slovensko premierko Alenko Bratušek. Pred Bratuškovo so bili pri papežu tudi nekateri drugi slovenski premieri – Janez Janša, Anton Rop, Andrej Bajuk in Janez Drnovšek. (sta)

Pošten človek, se z RKC ne sme , niti pogovarjati,kaj šele dogovarjati !
Še bolj (dzi nu nje) in najbolj sveže to velja za ZK.S. kot najbolj krvoločno vero po letu 1900.
Tudi dzi nu je ja je potreben spovedi pri Svetem očetu.
V nebesa ga pa tudi papež ne more več spraviti.
Kakor si je postlal, tako bo po smrti ležal.
mefiĆ ima kot ponavadi, polne gate dreka,tako,kot makaronarji,ko so se pognali v beg…
Pa še to moram dodati,da se je mefiĆ v Slovenijo privlekel tam izza Drine.
Je pa mefiĆ “čovek,koga su gaće ubile”.