Turčija praznuje 100. obletnico bitke za Galipoli v prvi svetovni vojni
Turčija bo v petek z velikim pompom in v navzočnosti dvajseterice tujih voditeljev obeležila 100. obletnico bitke za Galipoli v prvi svetovni vojni. Slovesnosti, ki se začenjajo že danes, so obarvane nacionalistično, potekale pa bodo v senci druge stoletnice, genocida nad Armenci v Otomanskem cesarstvu, česar Turčija ne priznava.
Med visokimi gosti bodo britanski princ Charles ter premierja Avstralije in Nove Zelandije, Tony Abbott in John Key. Pri Galipoliju se je namreč boril tudi avstralsko-novozelandski korpus kopenske vojske, znan kot Anzac, padli vojaki pa so precej oblikovali identiteto obeh držav, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Erdogan si je slovesnosti zamislil kot spravni dogodek. “Sinovi držav, ki so se pred stotimi leti spopadli na nasprotnih bregovih, se danes združujejo pod isto streho in svetu pošiljajo sporočilo miru in bratstva,” je pred komemoracijami sporočil turški predsednik. V nacionalistično obarvanem videoposnetku, ki ga je objavil njegov urad, pa je Erdogan tudi recitiral pesem turškega pesnika Arifa Nihata Asye, na njem pa je obenem videti otomanske sile, kako molijo pred bitko.
Že drevi bo v Istanbulu t. i. mirovniški vrh, na katerem bo turški predsednik gostil tuje voditelje. Erdogan bo nato v petek na samem bojnem polju vodil mednarodno komemoracijo. Slovesnosti bodo potekale tudi na pokopališčih po vsej Turčiji.
Avstralija in Nova Zelandija pa bosta ob zori v soboto, ko so se pred stotimi leti na polotoku Galipoli izkrcale zavezniške sile, organizirali slovesno mašo. Slovesnosti bodo v soboto potekale tudi v Avstraliji in na Novi Zelandiji, saj v obeh državah vsako leto 25. aprila obeležijo t. i. dan Anzac, s katerim se poklonijo vsem državljanom, ki so služili in padli v vojnah in mirovnih operacijah.
Nad slovesnostmi ob stoletnici bitke za Galipoli v Turčiji bo sicer visela velika senca, saj bo glavna komemoracija potekala na isti dan, ko se bodo v Erevanu spomnili na stotisoče Armencev, ki so bili od 24. aprila 1915 pobiti v Otomanskem cesarstvu.
Ta velika katastrofa, ki jo je več držav označilo za genocid, je v minulih dneh poskrbela za ostro izmenjavo mnenj med na eni strani Ankaro, ki odločno zavrača priznanje pokolov oz. genocida, na drugi pa na primer papežem Frančiškom ali Evropskim parlamentom.
Armenski predsednik Serž Sarkisjan je Erdogana obtožil, da je slovesnosti ob obletnici bitke za Galipoli namerno organiziral 24. aprila – tako kot že lani – da bi oči javnosti odvrnil od zločinov, ki jih je zagrešilo Otomansko cesarstvo. Sile antante so se v Galipoliju dejansko izkrcale 25. aprila 1915.
Neuspela pomorska in kopenska vojaška operacija zavezniških sil, katere cilj je bil prebiti se skozi Dardanele, se je sicer začela februarja 1915. Namen operacije je bil prisiliti Turke, da bi izstopili iz vojne, in odpreti pomorsko pot do Rusije.
Prvi napad bojnih ladij v marcu ni bil uspešen, zato se je 25. aprila začel kopenski del operacije. Na obalah polotoka Galipoli so se izkrcale čete, ki so jih večinoma sestavljali Britanci, Avstralci in Novozelandci.
A zavezniške sile so morale po devetih mesecih krvoločnih spopadov, v katerih je na obeh straneh umrlo ali bilo ranjenih 400.000 ljudi, priznati poraz. Polotok Galipoli so januarja 1916 zapustili zadnji zavezniki.
Otomansko cesarstvo je bilo sicer že v zatonu in je prvo svetovno vojno končalo na strani poražencev. A bitko za Galipoli v Turčiji dojemajo kot zmagoslavje upora, ki je preprečil zasedbo in zasejal seme za temelje moderne turške republike, ki se je rodila leta 1923. (sta)
(fotografija je simbolična)