Domnevna roparja SKB sodbo izpodbijata, ker naj bi sodišče prišlo do napačnih zaključkov

Dejan Vidmar in Sašo Nose, ki so ju julija lani na ljubljanskem okrožnem sodišču obsodili zaradi domnevnega sodelovanju v ropu banke SKB, višjemu sodišču predlagata, da ju oprosti. Kot je bilo slišati na današnji javni seji, sta prepričana, da je prvostopenjsko sodišče prišlo do napačnih zaključkov. Odločitev bodo sodniki sporočili pisno.

Najbolj znan rop v slovenski zgodovini, v katerem so roparji celo noč praznili sefe in jih tudi izpraznili več kot 400, se je zgodil v noči na 1. november 2005.

Vidmar, ki naj bi neposredno sodeloval pri ropu, je bil obsojen na enotno kazen 15 let zapora; malo pred sodbo v zadevi SKB je bil namreč obsojen na leto in pol zaradi prikrivanja, saj je skrival ukradene slike Ivana Groharja. Če bo sodba v zadevi SKB pravnomočna, pa bo moral Nose sedeti 14 let. Nose je v sefih SKB v središču Ljubljane delal kot varnostnik in je po oceni okrožnega sodišča pridobil vse potrebne informacije za izvedbo ropa in seznam imetnikov sefov.

V primeru, da bodo višji sodniki sledili prvostopenjski sodbi, oba čaka tudi plačilo več kot 1,3 milijona evrov visoke kazni.

Nosetov zagovornik Gorazd Fišer je na današnji seji ocenil, da je prvostopenjsko sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, obenem pa je bil Nose obsojen na podlagi indicev. Pri obsodbi na podlagi indicev pa mora biti tako, da se te indice ne da nikakor drugače razložiti, pravi Fišer.

Pritožbo je spisala tudi Nosetova žena. V njej je glede domnevnega poznanstva z Vidmarjevim dekletom, kasneje tragično umrlo Zorico Škrbič, in posledično tudi znanstva z Vidmarjem zapisala, da je Škrbićevo videla le enkrat na nekem izpitu v Mariboru, Vidmarja pa ni nikoli spoznala. Tudi sama je prepričana, da je bil Nose obsojen brez dokazov.

Vidmar pa je danes želel predstaviti nova dejstva glede analize bioloških sledi, kot pravi sta pod eno oznako dva dokaza, a so ga na sodišču opomnili, da tega v pritožbi ni navajal, sodišče pa je vezano na pritožbo, zato bo te ugotovitve lahko predstavil šele v morebitni zahtevi za varstvo zakonitosti.

Vidmarjev odvetnik Dejan Marković je v pritožbi grajal odločitev prvostopenjskega sodišča, ko je to zavrnilo dokazne predloge po ponovni DNK analizi in zaslišanju beograjskih zdravnikov, pri katerih naj bi bil Vidmar v času ropa na operaciji.

Sodnica poročevalka je v današnji obnovi prvostopenjskega postopka ponovno osvetlila tudi sled, ki je policijo šest let po ropu banke le pripeljala do Vidmarja.

Vidmarjevega znanca Zlatana Veliča je policija namreč preiskovala zaradi prijave nasilja v družini in pri njem našla okoli 15 kilogramov amfetaminov ter prešo s sledmi kokaina in heroina.

Velič je policistom dejal, da so to Vidmarjevi predmeti. Analiza bioloških sledi, najdenih na kraju ropa banke SKB, in sledi s predmetov, najdenih pri Veliču je pokazala ujemanje. Policija je – prav tako na podlagi bioloških sledi – prišla na sled tudi Cvijanoviću, a se ta izmika roki pravice. (sta)

(fotografija je simbolična)