Zunanja ministra ZDA in Rusije intenzivno o Ukrajini, število žrtev ukrajinskega konflikta preseglo 6000
Ob robu uvoda v letno zasedanje Sveta ZN za človekove pravice v Ženevi sta se zunanja ministra ZDA in Rusije John Kerry in Sergej Lavrov intenzivno pogovarjala o naporih za ohranitev premirja v Ukrajini. Po podatkih Združenih narodov je konflikt na vzhodu Ukrajine zahteval že več kot 6000 življenj.
Kerry je po pogovoru z Lavrovom izrazil upanje, da bo prišlo do sprememb, potrebnih za končanje spopadov v Ukrajini. Ministra sta govorila predvsem o pomenu polnega uresničevanja krhkega mirovnega dogovora iz Minska.
Kerry je izrazil upanje, da bo že v nekaj dneh dogovor iz Minska polno uresničen. “Poln upanja sem, da gre za začetek sprememb, ki bodo pomenile napredek za vse strani,” je povedal Kerry.
Ameriški državni sekretar je obžaloval, da je doslej pri uresničevanju dogovora iz Minska prihajalo do neke vrste prebiranja češenj, selektivnosti, da se nasilje ni ustavilo. Kot je dejal, se streljanje in topniško obstreljevanje nadaljujeta.
Dokler ne bo dejanske prekinitve ognja, bo po mnenju Kerry izjemno težko v celoti uresničevati dogovor iz Minska, ki vključuje tudi politično dimenzijo. A, kot je dejal, mu je Lavrov zagotovil, da ima Moskva namen poskrbeti, da bo dogovor dejansko uresničen.
Lavrov je na drugi strani po pogovorih le kratko spregovoril o občutnem napredku pri uresničevanju dogovora iz Minska, saj da se prekinitev ognja uresničuje in da se je težko orožje umaknilo. V nagovoru pred Svetom ZN za človekove pravice pa je poudaril, da je treba ta dogovor spoštovati globalno.
“Tisti, ki želijo sabotirati mirno rešitev z dobavo orožja, bodo nosili veliko odgovornost,” je dodal, pri čemer je namigoval na načrte ZDA. Obenem je oblasti v Kijevu pozval, naj se distancirajo od skrajnežev in naj pristopijo k sodelovanju za mir.
Zahteval je še odpravo dejanske blokade Doneškega bazena in vnovično vzpostavitev nujnih storitev, kot so nakazila socialnih pomoči, obnovitev gospodarskih vezi z separatističnimi območji in zagotovitev svobode gibanja.
Kerry naj bi sicer vodji ruske diplomacije omenil tudi trenutne pogovore med ZDA in EU o morebitni uvedbi novih sankcij proti Moskvi, če se ne bo držala dogovora iz Minska.
Češki zunanji minister Lubomir Zaoralek se je medtem izrekel proti podaljšanju gospodarskih sankcij EU proti Rusiji, ki se iztečejo 31. marca, saj da se določbe iz dogovora iz Minska “načeloma” spoštujejo.
Kot je še opozoril Zaoralek, EU z morebitnim podaljšanjem sankcij ne bi smela hiteti in bi morala počakati, kako se bo izvajal v Minsku doseženi mirovni dogovor. “Proces se je začel – sedaj bi morali spremljati, kako poteka. Šele na osnovi tega bi po mojem lahko sprejeli odločitev, kako nadaljevati, kar se tiče gospodarskih sankcij,” je dejal.
Pred začetkom zasedanja v Ženevi je visoki predstavnik ZN za človekove pravice Said Rad al Husein razkril, da je bilo v konfliktu na vzhodu Ukrajine ubitih že več kot 6000 ljudi. Še posebej smrtonosni so bili dnevi tik pred začetkom premirja sredi februarja, ko je bilo ubitih več sto ljudi, je povedal.
Najnovejše poročilo o stanju človekovih pravic na vzhodu Ukrajine kaže “sliko uničenja človeških življenj in infrastrukture brez vsake milosti”, je opozoril. Še posebej ženske, otroci, ostareli in oboleli trpijo sredi neznosnih razmer, je dodal.
Smrtne žrtve pa še naprej beleži ukrajinska vojska. Ta je sporočila, da je bil v zadnjih 24 urah ubit en njen vojak, še štirje pa so bili ranjeni v nasilju na separatističnem vzhodu Ukrajine. Ob tem je dodala, da se je število napadov proruskih separatistov minuli konec tedna zmanjšalo in da bo kljub novim žrtvam nadaljevala z umikom težkega orožja, kot to določa dogovor iz Minska.
A obenem opozarja, da separatisti prekinitev ognja izkoriščajo za prerazporejanje svojih enot, da bi lahko izvedli nove napade na ukrajinske sile.
Tiskovni predstavnik ukrajinske vojske Andrij Lisenko je dejal, da proruski uporniki še naprej prejemajo znatne količine vojaške opreme od sosednje Rusije. Moskva sicer vztrajno trdi, da ne pošilja orožja separatistom.
“Sovražnik premika težko orožje in vojaško opremo, predvsem na območju Mariupola,” je zatrdil Lisenko. To mesto na jugovzhodu Ukrajine je sicer trenutno v rokah Kijeva, ki pa se boji, da bo naslednja tarča upornikov.
V Bruslju medtem Rusija in Ukrajina, ki je najpomembnejša tranzitna država za dobavo ruskega plina v EU, skušata ob posredovanju Evropske komisije rešiti najnovejši plinski spor, povezan z rusko-ukrajinsko krizo. Rusija namreč znova preti, da bo zaradi neplačanih računov Ukrajini zaprla plinsko pipo. (sta)
