V Sloveniji je položaj žensk v poslovnem svetu razmeroma dober

Deloitte Slovenija je v okviru SheXO pobude, ki deluje pod okriljem Deloitte Srednja Evropa, raziskavo o položaju žensk v poslovnem svetu izvedel v devetih državah, in sicer v Sloveniji, na Češkem, Madžarskem, Poljskem, Slovaškem, v Estoniji, Latviji, Litvi in Nemčiji.

Pogoji za karierni razvoj žensk se razlikujejo po državah, skupna ugotovitev pa je, da je spolna neenakost v poslovnem svetu še vedno prisotna in da so mnenja o tem, ali se je položaj žensk v poslovnem svetu zaradi vstopa v EU izboljšal, deljena.

Več kot polovica (54 odstotkov) predstavnikov visokega in srednjega poslovodstva 800 največjih družb v državah srednje Evrope in Nemčiji meni, da so podjetja z mešanimi upravami uspešnejša od tistih, kjer v upravi močno prevladuje le en spol.

Kljub temu kar 59 odstotkov anketiranih ne podpira uvedbe kvot za zagotavljanje raznolikosti spolov, saj menijo, da morajo podjetja sama razvijati politiko enakosti spolov. Družbe si medtem po ugotovitvah Deloitta ne prizadevajo dovolj za vzpostavitev enakosti spolov.

Predstavniki podjetij so kot najpomembnejše dejavnike, ki vodijo v raznolikost vodstva, navedli fleksibilne delovne pogoje oz. lokacijo, programe za nemoten prehod na porodniški dopust in nemoteno vrnitev na delovno mesto ter programe za zagotavljanje ravnovesja med profesionalnim in zasebnim življenjem.

V Sloveniji je položaj žensk v poslovnem svetu razmeroma dober. Slovenija beleži najmanjšo razliko v plači – moški zaslužijo 2,5 odstotka več kot ženske na enakem položaju, kar je precej bolje kot denimo v Nemčiji, kjer je to razhajanje kar 22,4-odstotno, povprečje v EU pa znaša 32 odstotkov.

Razlika med plačami moških in žensk na vodilnih položajih je sicer nekoliko večja – v Sloveniji znaša 6,4 odstotka v prid moških, najmanjša je v Estoniji (3,8 odstotka), v Nemčiji je 16,6-odstotna, medtem ko je v Litvi kar 28,7-odstotna.

V Sloveniji v slabi četrtini uprav borznih družb sedijo tudi ženske, a le pet odstotkov jih je predsednic uprav ali izvršnih direktoric. Glavni razlogi za manj žensk v upravah so po mnenju anketiranih predvsem skrb za družino, tradicionalna patriarhalna mentaliteta in manj zanimanja med ženskami za vodstvene položaje.

Kar 69 odstotkov vprašanih žensk je menilo, da se morajo ženske precej bolj potruditi, da dosežejo enak položaj kot moški. Polovica anketiranih poslovnih žensk v Sloveniji tudi ocenjuje, da ženske težje usklajujejo poslovno in zasebno življenje.

Slovenci se za kariero tudi niso pripravljeni odpovedati družini (94 odstotkov), sploh v primerjavi z Nemci, kjer bi se družini v zameno za uspešno kariero odpovedalo 71 odstotkov žensk in kar 89 odstotkov moških.

Slovenke denimo tudi niso več pripravljene žrtvovati svoje kariere za podporo karieri svojih partnerjev, saj jih je na to vprašanje pritrdila le četrtina, po drugi strani pa bi se bilo svoji karieri v zameno za partnerkino pripravljenih odreči kar 52 odstotkov anketiranih Slovencev.

Kar 87 odstotkov vprašanih slovenskih poslovnih žensk meni, da so podjetja z mešanimi upravami uspešnejša, enako meni 43 odstotkov slovenskih poslovnežev. Ob tem pa v Sloveniji nismo naklonjeni uvedbi kvot v poslovnem svetu. Proti uvedbi kvot je bilo 54 odstotkov vprašanih. (sta)

 (fotografija je simbolična)