FAZ: V republikah ex SFRJ narašča frustracija, EU in Rusija razočarali, upanje vidijo v Kitajski

Kot piše FAZ, so številni prebivalci v naslednicah danes razočarani tudi nad gospodarskim razvojem. To oceno delijo nekateri strokovnjaki, med njimi Dušan Reljić, strokovnjak za Balkan v Bruslju. “Tranzicija je v celoti propadla. Otroci rastejo v slabših razmerah kot njihovi starši v 80. letih,” je povedal za FAZ.

Dolgoročne posledice razpada Jugoslavije v regiji je po pisanju FAZ sicer težko primerjati. Če pod blaginjo razumemo prihodek na posameznika, ki je izražen kot BDP na prebivalca, potem je ta vrednost ob razpadu sicer upadla, nato pa ves čas rasla.

V Sloveniji je na primer trajalo štiri leta, da je kupna moč znova dosegla raven iz leta 1990. Danes je ta raven dvakrat višja. 21.800 evrov na prebivalca predstavlja 85 odstotkov povprečja EU; blaginja na tako visoki ravni še ni bila. Hrvaška je potrebovala sedem let, da je dosegla staro raven in tudi tam se je prihodek na prebivalca podvojil, navaja FAZ.

Ostale naslednice so precej revnejše. Gospodarstvo pa raste z različno hitrostjo, trenutno sicer najbolj na Kosovu in v Makedoniji, za 27 oz. 13 odstotkov. Zaradi krize evra in mešanih izkušenj z vstopom Romunije, Bolgarije in Hrvaške v EU sicer nihče ne računa na hitro novo širitev na vzhod, izpostavlja nemški dnevnik.

Ugleden balkanski ekonomist in sin prvega makedonskega predsednika Vladimir Gligorov je za FAZ iz Beograda poudaril, da tam vzdušje ni prav proevropsko. “Uniji se pripisuje odgovornost za številne napačne usmeritve, ob tem pa so številni problemi narejeni v Jugovzhodni Evropi,” je povedal za FAZ. Gre za prezadolženost, zastalo privatizacijo, prenizke investicije in skromno povpraševanje na domačem trgu. Gre za šibke institucije, korupcijo in nacionalne konflikte v Republiki srbski in Kosovu.

Tu skuša vskočiti Rusija. V sporu z Zahodom apelira tako na vzhodnoevropsko solidarnost kot na sanje posameznih držav, da bi postale velesile, kakršna je npr. Srbija. A Moskva lahko gospodarsko zaradi sankcij in padca cen nafte ponudi le malo. Načrtu o plinovodu Južni tok skozi Bolgarijo, Srbijo, Madžarko in Slovaško se je odpovedala. To je njenemu vplivu po mnenju Gligorova močno škodilo.

V tekmi med Rusijo in EU obstaja srečni tretji: Kitajska. Peking vedno bolj pridobiva naklonjenost vzhodnoevropskih držav in jih podpira ne glede na njihovo članstvo v EU ali vlade. Li Keqiang je decembra kot prvi kitajski premier v 28 letih obiskal Beograd.

“Peking je tam postal vodilni trgovinski partner in investitor,” je povedal poznavalec Balkana Reljić. “Od EU in Rusije Jugovzhodno Evropa komaj še pričakuje vzpodbude, a zato toliko bolj od Azije,” je še poudaril za FAZ. (sta)