ZAKAJ SLOVENIJA NI ŠVICA – KER JE POD ZEMLJO KAMBODŽA!

Piše: Vili Kovačič, državljan in vztrajnik

Izpustitev Janeza Janše je poraz Milana Kučana in prvi korak k zmagi razuma

Z izpustitvijo Janeza Janše smo na poti iz puščave prišli do prve  oaze, ki daje možnost, da si malo odpočijemo. Počitek je potreben, kajti na vrsti je prehod čez RDEČE MORJE  – morje laži, sovraštva, insinuacij, smešenja, ignorance in namigovanj, pišmeuharstva, intelektualne lenobe, vsegliharstva, polovičarstva, psihološke vojne in usodne domišljavosti. Gre za domišljavost tistih, ki ne prenesejo, da bi bili ljudje informirani in bi končno lahko presojali politike in politiko na osnovi relevantnih informacij in enakih vatlov za vse. Protesti pred Vrhovnim sodiščem so glede na lanskoletno vseslovensko ljudsko vstajo, velika zmaga pameti, srca in argumentov. Namesto lanskoletnih gesel, ko so vpili GOTOF si in Janša – ne v zapor, ampak v Barbarin rov ! Kakšna neverjetna razlika. Najostrejše geslo vztrajnikov je bilo vzklikanje »Kučana v zapor«. Tudi sam sem imel podobno geslo – zahteval sem zamenjavo na Dobu na osnovi poštenega sojenja, ne zgolj zaradi Patrie in velikega poka iz Finske, pač pa mnogo bolj zaradi tistega kar je v svoji dolgoletni karieri, če se izrazimo liturgično, dobrega opustil in (ne samo Slovencem) slabega storil ! Vendar to ni tema tega zapisa.

Nekaj o poteku shodov, ki bodo še trajali

Končana je prva etapa delovanja ODBORA 2014, ki z izpustitvijo Janeza Janše iz zapora, postaja platforma za ODPOR proti sodnikom kršiteljem ter pritisk za spremembo in sankcioniranje zlorab slovenskega pravosodja. Enako potrebna pa je tudi sprememba v medijih, predvsem v delovanju javne RTV in vodilnih tiskanih medijih.  RTVSLO mora postati spodoben in do vseh akterjev političnega prostora enako dostopen informativni in obenem javni servis volivcev, davkoplačevalcev in državljanov. Da bi to postala bo verjetno nujno doseči spremembo načina pobiranja naročnine.

Slovenski staro/novi komunisti, zdaj pa celo liberalci in krščanski demokrati, se od vseh stvari že od nekdaj najbolj bojijo javnosti. Kučan-Cerarjeva vlada tudi. Zato so vztrajniško gibanje prek cenzure v medijih dobesedno skrivali pred očmi Slovencev, medtem ko zdaj obširno – na dolgo in široko, poročajo o protestih v Ameriki. Kako ironično in cinično. Nekateri delavci iz RTV hiše so nas zmerjali s pacienti, na valu 202 nas enačijo z nogometnimi navijači. Da ne govorim o žalitvah s plačanci in zametki drhali.  Z zadnjo odločitvijo Ustavnega sodišča so bili vsi ti po večini osupli. Tudi niso mogli reči, da nas je nekaj deset in da nas je vedno manj.

Od Frankfurter algemeine Zeitung do Kraljev ulice

Kljub vsemu pa je bil 12.12.2014 na TVSLO1 vendarle narejen in prikazan impozanten posnetek iz zraka na večtisočglavo množico pred Vrhovnim sodiščem. Doslej so se takšnim posnetkom, na večini slovenskih televizij in v vodilnih medijih, razen na TOPTV, skoraj dosledno izogibali ! Častna izjema med mediji je časopis ljubljanskih klošarjev-brezdomcev »Kralji ulice«, kjer so si upali objaviti intervju o tem. Na drugi strani pa je o protestih korektno pisal Frankfurter algemeine Zeitung. Kontrast in sramota za vodilne medije ne bi mogla biti večja.

Vse priznanje vodstvu Odbora 2014, predvsem pa Alešu Primcu za subtilno in konsistentno ter načelno demokratično držo. Predvsem po njegovi zaslugi ni bilo nobenega incidenta razen enega, izmišljenega. Nekateri bi incident radi sprovocirali, kar bi celo lahko pomenilo prepoved protestov. Na srečo so bili policisti mnogo bolj razumni od provokatorjev, ki jih vodita zgolj nevednost in sovraštvo, čeprav imajo nekateri od njih enake probleme s sodstvom kakor vztrajniki.

Jože Pučnik je po plebiscitu pred četrt stoletja – rekel: Jugoslavije ni več, gre za Slovenijo !  Zdaj gre za to, da je berlinski zid padel, vendar ne v Sloveniji.

Berlinski zid – Murgle v glavah povprečnih Slovencev

Srednjeročni cilj je, da se to vendarle enkrat zgodi. Zid, ki ga je treba podreti so ljubljanske politične MURGLE v glavah navadnih slovenskih ljudi. V glavah povprečnega Slovenca so nezaznavne, tisti, ki pa zanje vedo, prevarantov ne zaznavajo z lahkoto, saj so ti dobili nove obraze in pojavne oblike.

Z dogodkom 12.12.2014 bo, upam vsaj nekoliko, upadel STRAH med ljudmi in se bo povečal POGUM. Strah pri vseh tistih, ki so doslej  molčali, ostajali doma in si niso upali ali niso hoteli priti blizu in stopiti na ulico. Predvsem pa si niso upali misliti na glas ! Hkrati je z izpustitvijo Janše upadel pogum skupinici ljudi na nasprotni strani ulice nasproti stavbe Vrhovnega sodišča. Gre za skupinico tistih, ki se identificirajo s Titom, političnim sodstvom, medvojnimi in povojnimi poboji in predrznim razmišljanjem, da je »rdeče gardistom« vse dovoljeno. Ti so se včeraj iz zmagovalcev prelevili v poražence. Vendar ti ljudje niso glavni problem, problem so samodržci znotraj institucij, Vrhovnega tožilstva in Vrhovnega sodišča, ki imajo odkrito podporo v politiki F-21 in v predsedniku vlade. Gre za Maslešo in Fišerja. Oba sta, kot je znano, kršitelja človekovih pravic, in sta prišla na vrh ob »nesebični« pomoči  Mira Cerarja, s pomočjo katerih je on potem osebno zmagal na volitvah.

Verjamem, da bomo skupaj z Odborom 2014, cilje, ki jih je napovedal Aleš Primc na shodu, realizirali že v letu 2015.   Želimo in hočemo živeti v državi vladavine prava v kateri  ne bo mesta za Brglezov konstrukt – NARAVNO, KANIBALSKO  PRAVO in bomo končno imeli državo, ki ščiti šibkejše in  v kateri bodo samoumevne stvari postale samoumevne. In parlament ne bo več pre-glasovalni stroj. Moramo postati normalni in glasni. Ne manjka veliko. Manjka nam le POGUM ZA RAZUM – pogum v hlačah, razum v glavah.

Narod je butast – špice je treba porezati !

Milanu K. je 12.12.2014 gotovo srce padlo v hlače, razum mu je že zdavnaj odpovedal. Najvažnejše pa je, da mu ne uspeva več njegova fantastična vizija: “NAROD JE BUTAST – ŠPICE JE TREBA POREZATI”. Janez Janša je špica, ki jo je hotel izkoreniniti, ne samo porezati.  Ni mu uspelo. Prizadeti so to sprevrženo vizijo plačali z zelo visoko ceno – navadni državljani pa skoraj z državljansko vojno, celo fizično. Vendarle pa lahko z olajšanjem ugotovimo, da tudi po svojih naslednikih še močno živa bivša partija in nje udarna pest – speča in še aktivna UDBA, nista več vsemogočni in prisotni povsod.

Nekaj rodovitne zemlje je vendarle ostalo in izviri pitne vode niso presahnili. Zato je povsem logično, da se bodo protesti vsako sredo nadaljevali, upam pa, da nam ne bo potrebno več demonstrirati pred RTVSLO in POPTV, in da se je morda v medijih zgodil kak premik. Na ta premik naivno čakamo že 25 let.

Hvala partiji, da si je izmislila Patrio

Če smo ironični lahko rečem: hvala partiji, da si je izmislila Patrio – čeprav so obsojenci v 6 letih te megalomanske afere plačali zelo visoko ceno, tudi narod kot celota jo je plačal. Vendar narod ni od včeraj in je potrpežljiv: dočakal bo nov dan, ko sanje ne bodo dozirane iz Murgel in ne bodo samo za en večer, ampak bomo sanjali vsak svoje in obenem skupne sanje. Nove sanje o tem, da Slovenija postane normalna država, ki ne bo v lasti nikogar, razen v lasti njenih državljanov.

Svoboda, resnica in pravica, enake izhodiščne možnosti za vse  ter vladavina prava so pogoj zdrave ekonomije in sožitja med ljudmi in ne obratno.  Nehajmo se ukvarjati s posledicami in začnimo hišo zidati in utrjevati pri temeljih.  Ekonomisti naj nehajo preračunavati in naj začnejo misliti, je zapisal ekonomist Axel Kaiser. Sam temu dodajam: v Sloveniji to ni dovolj. Nujen je pogum za razum, da bomo mislili na glas in da bomo drug drugega slišali in poslušali. Fraze o delovnih mestih in finančno prelivanje iz votlega v prazno, nas ne bodo rešile. Reši nas lahko le sožitje različnosti, prostor v katerem ne bodo eni zgodovinski izdajalci, drugi zgodovinski zmagovalci.

Slovenija ne more postati Švica – dokler bo (pod zemljo) Kambodža

To ni ukvarjanje s kostmi, je empirično dejstvo, ki se ga sistematično izriva iz javne zavesti, posebej še v zadnjem času, ko v imenu nekakšne sprave, skušajo vplivati na žrtve, da prestopijo na stran svojih mučiteljev. Da ne bo več tako, je potreben nov zagon za RESNICO IN SPOMIN, ki bo brez strahu vrnil dostojanstvo vsakomur, posebno pa zamolčanim in pozabljenim.

Mnoge od njih je treba še odkopati. Šele po tem bo možen pokop in skupen spomin. Ki bo hkrati opomnik na prevarante ter izprijene in iztirjene ljudi, ki so v Sloveniji povzročili Kambodžo. Slovenija ne more postati Švica – dokler bo (pod zemljo) Kambodža in dokler ne bomo imeli praznikov, ki nas povezujejo, ne pa razdvajajo.  Narod, ki niti praznovati ne more skupaj nima prihodnosti. Take praznike imamo, samo dati jim je treba državni in vseslovenski pomen. Zato je »glasnost« tudi na tem področju zelo pomembna.

D. Roosvelt je zapisal: »država v kateri so pokvarjenci bolj glasni kot pošteni ljudje, je izgubljena«. Glas vpijočih v puščavi je 12.12.2014 postal močnejši – tudi medijsko bolj slišen. Ta dan je bil vrhunec vztrajnikov civilne družbe, hkrati pa opomin slovenskim medijem, da se resnice ne bo več dalo v nedogled skrivati in jo utišati!