Zainteresiranih za posvojitev otroka približno desetkrat več od vseh posvojitev letno

0

V Sloveniji je vse več tistih, ki želijo posvojiti otroka. Po navajanju ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti jih je približno desetkrat več, kot je vseh posvojitev letno. V lanskem letu je bilo po navedbah ministrstva 44 posvojitev.

Ker je tistih, ki si želijo posvojiti otroka, veliko več kot otrok, ki jih je mogoče posvojiti, se v zadnjih letih vse pogosteje odločajo za posvojitev otroka iz tujine.

Ministrstvo na svoji spletni strani poudarja, da pravica do otroka pravno ne obstaja. Država pa skuša z različnimi aktivnostmi olajšati pot do starševstva. Tistim, ki si želijo posvojiti otroka, država pomaga tudi z vzpostavitvijo uradnih poti za čim lažji postopek posvojitve z drugimi državami.

“Zavedati pa se je treba, da tudi podpisan sporazum z neko državo ne zagotavlja, da bodo stranke hitreje prišle do otrok, ampak zagotavlja ustaljeno pot in večjo pravno varnost pri mednarodni posvojitvi,” poudarjajo na ministrstvu.

Na centrih za socialno delo je trenutno 572 vlog za posvojitev – od tega so 409 kandidatov oz. parov že ocenili, da so možni oz. primerni posvojitelji, za ostalih 163 pa končno mnenje še ni podano, navaja ministrstvo.

Sekretarka Skupnosti Centrov za socialno delo Slovenije Darja Kuzmanič Korva je za STA dejala, da zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih dovoljuje posvojitev tako posamezniku kot paru. Posameznik v tem primeru ni poročen. V primeru zakonskega para pa se morata s posvojitvijo strinjati oba in ne le eden od njiju, je poudarila.

V obdobju od leta 2006 do lani je bilo največ vseh posvojitev leta 2012, ko jih je bilo 70, najmanj pa leta 2007, ko jih je bilo 24. Če pa upoštevamo le podatke o posvojitvah iz tujine, je bilo teh največ lani, in sicer 35, najmanj pa leta 2007, ko so bile tri.

Med državami, v katerih so v omenjenem obdobju izvedli posvojitev, prednjači Rusija z 52 posvojitvami. Sledita Makedonija s 15 posvojitvami in Ukrajina s 14 posvojitvami. Preostale države, iz katerih so prišli posvojeni otroci, so Avstrija, BiH, Črna gora, Etiopija, Gana, Gvineja Bissau, Hrvaška, Kazahstan, Kitajska, Kongo, Madagaskar, Moldavija, Poljska, Romunija, Srbija, Španija, Turčija in ZDA.

Na ministrstvu opozarjajo, da so postopki posvojitev dolgotrajni, postopki pri mednarodnih posvojitvah pa so še zahtevnejši. Haaška konvencija predstavlja pravni okvir oz. minimalne standarde, ki morajo veljati v vseh državah podpisnicah.

Praksa pa kaže, da večina držav podpisnic Haaške konvencije, ki daje otroke v posvojitev tujim državljanom, zahteva, da se postopki še dodatno formalizirajo s sklepanjem bilateralnih sporazumov, memorandumov, administrativnih sporazumov ali drugih pravnih aktov.

Postopki dogovarjanja med državami potekajo po fazah, vedno pa tudi preverjajo primerljivost ureditev v Sloveniji in v državi otroka. Trenutno so na ministrstvu optimistični glede sodelovanja s Češko, upajo pa tudi na sodelovanje z Bolgarijo. (sta)

dojencek duda

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen