Svet v pričakovanju podrobnosti o ruskih sankcijah
Ruski predsednik Vladimir Putin je v sredo podpisal odlok, s katerim je za leto dni prepovedal ali omejil uvoz določenih vrst hrane in kmetijskih proizvodov iz držav, ki so proti Rusiji zaradi Ukrajine uvedle sankcije. Gre za prvi tovrsten korak Rusije, glede katerega pa obstaja še vrsta vprašanj. Vsaj del odgovorov naj bi bil znan še danes.
Med državami, ki so zaradi dogajanja v Ukrajini proti Rusiji uvedle sankcije, so države članice EU, ZDA, Kanada, Avstralija in Japonska. Poleg prepovedi potovanj in zamrznitve premoženja za vrsto fizičnih in pravnih oseb je unija proti Rusiji minuli teden uvedla še širše gospodarske sankcije.
Med slednjimi so omejitev dostopa ruskih bank v večinski državni lasti do evropskih kapitalskih trgov, embargo na orožje, prepoved izvoza blaga za dvojno uporabo in tehnologije za vojaško uporabo ter omejitev izvoznih dovoljenj za proizvode za pridobivanje nafte.
Za katere kmetijske pridelke in proizvode ter katere države točno bo v prihodnje prepovedan ali omejen uvoz v Rusijo, uradno zaenkrat še ni jasno. Ruska vlada naj bi črni seznam še pripravljala. Več podrobnosti naj bi bilo znanih danes čez dan, a že od srede popoldne, ko je Kremelj objavil Putinov odlok, se širijo ugibanja.
Prvi mož ruskega nadzornika za varnost hrane, fitosanitarne nadzorne službe VPSS Aleksej Aleksejenko je za rusko tiskovno agencijo Ria Novosti v sredo zvečer dejal, da bosta na seznamu sadje in zelenjava iz EU, katerih uvoz bo prepovedan v celoti.
Iz ZDA naj bi Rusija po nekaterih navedbah celo ustavila uvoz vseh kmetijskih pridelkov in proizvodov, vključno s perutnino kot artiklom, ki predstavlja kar osem odstotkov ameriškega izvoza v Rusijo.
Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Finska, Francija, Italija, Litva, Nizozemska, Slovaška in Španija naj bi bile medtem med izrecno navedenimi evropskimi državami na črnem seznamu, pisanje Rie Novosti povzema bruseljski spletni bilten EUobserver.
Kot dodaja, naj bi bili med proizvodi, katerih uvoz iz posameznih držav bo prepovedan oz. omejen, poleg že omenjenih sadja in zelenjave tudi meso, ribe, pijače in kava. Kaj bo z mlečnimi izdelki, še ni znano, so se pa tudi ti v sredo omenjali kot možna tarča ruskega odgovora na sankcije Zahoda.
Rusija je sicer v preteklih dneh med drugim že ustavila uvoz več vrst zelenjave in sadja iz Poljske in Grčije, govedine iz Romunije in Avstralije ter mlečnih izdelkov in sokov iz Ukrajine – a uradno ne kot političen odgovor na sankcije, temveč iz varnostnih razlogov. V preteklosti so bile takšnih “kaznovalnih” ukrepov Moskve večkrat deležne ZDA.
Sredina poteza, ki uvoz izrecno prepoveduje iz političnih razlogov, je novost in bi lahko, kot piše EUobserver, predstavljala kršitev pravil Svetovne trgovinske organizacije (WTO), ki se ji je Rusija po dolgotrajnih pogajanjih pridružila leta 2012.
Posebej zaskrbljena zaradi protiukrepov Rusije med državami članicami EU je Finska, za katero je vzhodna soseda največja trgovinska partnerica, saj tja izvozi za kar 5,4 milijard evrov blaga letno. Če bodo ruske sankcije Finsko nesorazmerno hudo prizadele, bo od evropskih partnerjev zahtevala odškodnino, je v sredo že napovedal finski premier Alexander Stubb.
Rusija je močno odvisna od uvoza hrane iz tujine. Uvozi približno tretjino vse hrane, delno tudi iz bivših sovjetskih republik, a vse bolj so med Rusi priljubljeni izdelki z Zahoda, še bolj kot iz ZDA iz EU.
Za EU je Rusija tretja najpomembnejša trgovinska partnerica, v katero je lani izvozila za 120 milijard evrov blaga in 28 milijard evrov storitev.
Kmetijskih proizvodov je unija v Rusijo lani izvozila za skoraj 12 milijard evrov, od tega za približno dve milijardi sadja in zelenjave, podatke Evropske komisije povzema EUobserver. EU je v Rusijo leta 2011 izvozila dobro petino vse zelenjave in več kot četrtino sadja.
ZDA naj bi medtem lani v Rusijo izvozile za 1,3 milijarde dolarjev kmetijskih pridelkov in druge hrane, večinoma perutnine.
Izpad uvoza iz ZDA, EU in nekaterih drugih držav naj bi skušala Rusija sedaj nadomestiti z uvozom hrane iz Latinske Amerike. Konkretno so v VPSS že v sredo zvečer izpostavili Ekvador, Brazilijo, Čile in Argentino, s predstavniki katerih že načrtujejo sestanke na to temo.
Še posebej iz Brazilije naj bi začeli na veliko uvažati perutnino. Brazilska stran je že napovedala, da lahko ponudi dodatnih 150.000 ton perutnine in tako v celoti nadomesti ameriško perutnino. (sta)